Pri večini čred divjih konj se je teritorialnost ali obramba področja pred drugimi konji v večji meri pojavila zaradi zaščite predela okoli same črede pred vsiljivci kakor zaradi same obrambe svojega teritorija. Večina konjskih domovin nima v izobilju vseh virov za preživetje, zato je pogosto, da si konji ene črede z drugo delijo vodo, pašo in celo zavetje. Ozemlja različnih čred divjih konj se pogosto prekrivajo. Kljub temu se črede trudijo, da se izognejo drugim z največjo možno razdaljo. Sam teren lahko pomaga pri izolaciji čred. Tako razni vzporedni grebeni ali pa globoke doline dajejo možnost, da so črede ločene že geografsko. Če se ena čreda sreča z drugo, se kakršnakoli obrambnost oz. borbenost pokaže v glavnem zaradi želje po ohranjanju celote črede in le redko zaradi varovanja ozemlja. Da bi prišli do virov preživetja, mora ena čreda včasih izpodriniti oz. spoditi drugo čredo in s tem se začne borbenost pri skupnih virih preživetja. Če glavni žrebec ne dovoli, da bi mu drugi člani skupine pomagali, npr. dominantna kobila ali podrejen žrebec, je pogosto sam pri spopadih med čredami. Črede divjih konj vzdržujejo razdaljo do drugih čred tudi do 100 metrov ali več. Kadar se zbirajo okrog pitne vode, tista čreda, ki pride kasneje, z razdalje čaka, da se predhodna napije in gre. Podrejene črede kažejo težnjo po izogibanju nadrejenim čredam, tako nadrejene črede z lahkoto odženejo podrejene z njihovih ozemelj. Označevanje z gnojem in urinom omogoča žrebcu, da naznani in opozori svojo prisotnost na določenem ozemlju in s tem pomaga pri prostorski porazdelitvi. Vendar očitno markiranje po mejah ozemlja, kakor je to očitno pri nekaterih drugih sesalcih (npr. srnjakih... ), do sedaj ni bilo opaženo.