Udeležba in še posebej zmaga na tradicionalnih poletnih festivalih, naadamih, na katerih se ta pastirska ljudstva pomerijo v treh disciplinah – od mongolske rokoborbe do lokostrelstva in konjskih dirk – je zato velika in pomembna stvar v življenju vsakega posameznika in celotne skupnosti. Zmagovalci vseh lokalnih festivalov pa se enkrat na tri leta zberejo na še večjem dogodku, velikem vsedržavnem tekmovanju. V dolgih, napornih dirkah čez prostrane stepe, kjer bolj kot hitrost in eksplozivnost štejeta trma in vzdržljivost, se pomerijo v več kategorijah glede na starost konjev. »Zmagati na tem tekmovanju pomeni več kot le čast,« nam pove petinšestdesetletni Tsering Dorj, medtem ko stoji zraven enega svojih najlepših žrebičkov in iz svoje lesene skledice srka sveži mlečni napitek airag. »Pomeni poenotenje s svetim principom hi-mor, največjo mogočo povezanostjo človeka in konja.« A hkrati je Veliko srečanje več kot le dirka s konji. »Skozi pesem, glasbo in ples, ki ves čas spremljajo takšna druženja, se tke edinstvena priložnost za ohranjanje tradicije in prenos modrosti našega izročila na mlade potomce.« Tsering Dorj je eden najboljših rejcev konj, oyach oziroma šepetalec konjem, kot jim pravijo. Na njegovem ogrinjalu se ponosno blešči velika srebrna priponka – krona, ki pripada rejcem, katerih konji so zmagali na kakšnem izmed velikih tekmovanj več kot tri leta zapored. Takoj se opazi, da Tsering svoj poklic, 'poslanstvo', kot mu sam pravi, obvlada do popolnosti. Triletnega žrebička, ki bo s svojim štirinajstletnim jezdecem kmalu stal na startu svoje kategorije, nežno boža po nosu in mu nekaj prigovarja na uho. Kaj mu šepeta, vesta samo onadva. A očitno deluje – Tseringovi konji so tudi na tokratnem Velikem srečanju favoriti za zmago v večini kategorij. Pa čeprav na pogled zaradi majhnosti in čokate postave sploh niso videti hitri! »Velikost in vitkost tukaj nimata pomembne vloge,« pojasni Tsering. »Najpomembnejša je vzgoja.« In zdi se, da tudi slavna kri, ki se pretaka po žrebičkovih žilah. V zadnjem času so se nekateri mongolski rejci začeli zatekati h križanju domačih vrst z nekaterimi ruskimi in kitajskimi. Rezultat so bili večji in na pogled bolj poskočni konji, takšni, kot jih poznamo iz filmov o Divjem zahodu. A izkazalo se je, da so večinoma tudi manj vzdržljivi. »Prav moriji, naša vrsta konjev, so se skozi stoletja treningov in izpostavljenosti težavnim razmeram izoblikovali v najboljše 'dirkače' na dolge proge. Izjemno zanesljivi in vzdržljivi so.« Pravzaprav nič čudnega, saj so potomci slavnih prednikov. Številni izmed Tseringovih 'varovancev' namreč izhajajo iz slavne 'rodbine' Galšir, ki jo je že pred osemsto leti vzgojil sam veliki osvajalec Džingiskan za svoje pohode, s katerimi je osvajal in tudi osvojil več kot polovico današnje Evrazije.