Legenda pravi, da je Oenomas, kralj Pise, kraja v Elidi, od snubcev svoje hčerke Hippodamie zahteval, da jo morajo od njega odpeljati na vozu. Po dogovoru naj bi kralj snubcu sledil v drugem vozu in če bi par dohitel, bi snubcu prizanesel. S svojimi urnimi konji in vozom je vedno zmagal, vendar snubcem ni prizanesel – njihove glave je nabijal nad vhodna vrata palače. Ko je v kraj prišel mladi Pelops, je kralj zbral že dvanajst glav. Od tu naprej ima legenda dve različici. Po prvi je Pelops podkupil Myrtilosa, kraljevega voznika, da je bronaste osnike kraljevega voza zamenjal s tistimi iz voska, tako da je kralja vrglo na tla in je izgubil. Pelops je Myrtilosu, ki je bil zaljubljen v Hippodamio, a ji ni upal dvoriti, da ne bi končal kot njegovi tekmeci, v zameno obljubil, da bo lahko z njo preživel eno noč. Myrtilos mu je pomagal, Pelops je zmagal, svojega zaveznika pa za nagrado s skale potisnil v morje. Po drugi različici je Pelopsu pomagal kralj Pozejdon, ko mu je dal zlato kočijo s štirimi krilatimi konji in povzročil, da so s kraljevega voza odpadla kolesa. Kralj je v nesreči umrl, v istem trenutku pa je kraljevo palačo zadela strela in jo spremenila v prah. In tako so se začele dirke s konji. Tekmovalke, ki so bile v tri skupine razdeljene glede na starost, so tekle na olimpijski stezi, vendar je bila ta zanje skrajšana in je merila malo več kot sto šestdeset metrov. So pa bili oljčni venci, ki so jih dobile zmagovalke, zelo podobni tistim, ki so jih dobili njihovi moški kolegi. In so pogosto pristajali na glavah Špartank, saj so bile zelo cenjene športnice. Že v mladosti so namreč trenirale enako zagreto kot moški, saj je v Šparti veljalo, da močne matere rojevajo močne otroke.