VSILJIVI KONZUL. Evangelos Tziavos je bil za slovenskega častnega konzula v Grčiji imenovan na predlog zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Med osamosvajanjem Slovenije je pomagal pripraviti nekaj srečanj med slovenskimi in grškimi politiki, uradno pa je postal slovenski častni konzul 14. maja 1993. Kljub nekaterim zaslugam se je že kmalu pokazalo, da imenovanje ni bilo najboljša poteza. Nepoznavanje Slovenije je Tziavos dokazal, ko je z dopisom v Sloveniji iskal tovarno Škoda. Na ministrstvo za zunanje zadeve so začela kmalu prihajati tudi pisma njegovih poslovnih partnerjev o tem, da ne izpolnjuje pogodb, da izsiljuje partnerje in podpisuje lažne račune, pa tudi sporočila, da izkorišča diplomatske privilegije (npr. nedotakljivost arhivov) za zasebne posle, za zagotovitev ugodnosti pri plačilih davkov in za dostop do politikov. Samo v času, ko se je ponašal z nazivom slovenskega častnega konzula, je bil večkrat tožen, enkrat pa celo obsojen. Zaradi zlorabe položaja blagajnika grškega združenja za odnose z javnostmi je bil takrat, ko je v Grčiji še predstavljal Slovenijo, na sodišču v Atenah 16. maja 1994 zaradi prisvojitve dokumentov, blagajniških knjig in kraje denarja v znesku od 280.000 do 320.000 grških drahem obsojen na deset mesecev zapora. Slovensko veleposlaništvo je bilo pozneje obveščeno tudi o tem, da je spolno nadlegoval uslužbence slovenskega veleposlaništva v Grčiji, pa tudi uslužbence nekaterih drugih veleposlaništev. Večkrat je tudi škodoval našim državljanom, saj jim je obljubljal različne usluge, obljub pa nato ni izpolnil. O enem takšnih primerov, šlo je za dogodke ob grški zaplembi merilnih naprav Iskre Elektrooptike, je avgusta 1993 Mladina pisala prva. Nejc Suhadolc, voznik zaseženega tovornjaka, si je Evangelosa Tziavosa dobro zapomnil in ga v Mladini opisal takole: "Urša mu je telefonirala iz govorilnice. Nazaj je prišla vsa nasmejana, kajti obljubil ji je, da bo stvar 'rešena v nekaj minutah', naju povabil na kosilo, ko se bova vračala, in jo prosil, da bi mu razkazala Ljubljano, ko bo prišel tja. e takrat je bilo očitno, da ima človek precej velika usta. Ko smo mu telefonirali naslednji dan, je bil že na poti v Italijo ... Tajnica je še nekaj blefirala, da se bo oglasil, da se je za stvar močno zavzel in podobne neumnosti. Dala nam je celo naslov nekega hotela v Parizu, kamor naj bi pozneje prišel. Seveda tam še niso slišali zanj. Oglasil se je šele čez dober teden ... V imenu naslednjih revežev, ki bodo imeli težave v Grčiji, bi prosil pristojne, da premislijo, ali je tak predstavnik Slovenije sploh potreben."