Posebno pozornost sta v Naklem zbudila dijaka Anže Kosanec in Primož Kopač , ki sta preučevala kozolce v okolici Ljubljane. Z uvedbo cenejših tehnologij, ko fizično napornega spravila krme v kozolce skoraj ni nikjer več, seno pa dosušujejo ventilatorji, so zdajšnji kozolci izgubili primarno funkcijo. Tisti, ki jih še niso porušili, so postali shrambe oziroma lope za kmetijske stroje. Nanje pogosto navesijo reklamne panoje, ob njih pa se bohotijo plastične bale oziroma tako imenovana dinozavrova jajca. Dr. Borut Juvanec je ob tem opozoril, da je kozolce gradil preprost graditelj brez šolskega znanja in da tudi zaradi tega ni uniformiran: dva nista enaka, pa čeprav so vsi značilni, enotni tako v konstrukciji kot v obliki. S trditvijo, da bo govedo, ki bi mu dali na izbiro krmo iz silosa in s kozolca, vedno izbralo tisto s kozolca, je Juvanec zarisal drobne nasmehe na obraze mladih fantov, ki so se pohvalili, da imajo na njihovih kmetijah še vedno kozolce.