Vodilna ideja razvoja tretje generacije mobilne telefonije je bilo poenotenje svetovnih standardov, ki so v uporabi pri sedanji drugi generaciji mobilne telefonije. GSM-i v ZDA, denimo, delujejo na frekvenci 1900 Mhz, v Evropi in Aziji na 900 in 1800 Mhz, Japonci in Američani pa so si zamislili tudi svoje standarde za hitrejše prenose podatkov prek mobilnih omrežij. Mednarodna zveza za telekomunikacije ITU (International Telecommunications Union) je že leta 1998 predlagala iniciativo za združitev vseh obstoječih standardov in skupen razvoj nove tehnologije tretje generacije 3G, standard pa je dobil ime UMTS (univerzalni sistem mobilne telefonije). Kaj bodo prednosti tretje generacije? Poleg tega da bomo končno dočakali enoten svetovni standard, je tu spet prisotna hitrost prenosa podatkov. Razvijalci 3G-tehnologije obljubljajo tako enormne hitrosti, ki si jih ubožci, ki v deželi pod Alpami še vedno uporabljamo klasične modeme ali ISDN, niti ne moremo predstavljati. Hitrost prenosa podatkov pri UMTS naj bi variirala kar med 384 kbit/s in 1,5 Mbit/s. S takšnimi hitrost danes na primer barantajo le lastniki kabelskih modemov ali xDSL-a. Če je bila prva doba mobilne telefonije analogna, druga digitalna, bo tretja dobila naziv digitalne multimedije. Velike hitrosti prenosa podatkov naj bi omogočale tako prenos zvoka kot video signala ter seveda enormno količino drugih storitev. V ZDA, kjer je mobilna telefonija v zaostanku nekaj let za evropsko, še vedno velja prepričanje, da je prihodnost bolj namenjena klasičnim osebnim računalnikom. Podobno trdijo za največje sofversko podjetje Microsoft, ki počasi in zelo previdno vpleta svoje štrene v mobilno telefonijo. Večina vodij razvoja je namreč še vedno na strani klasične pc platforme. Proizvajalcem tretj*e generacije mobilne telefonije kot osebnih računalnikov pa je jasno samo eno. Prihodnost je v internetu.