Boj za lisičjo kombinacijo (pred leti dragoceni kožuh, zdaj pa za diamantno broško) je bil vedno mikaven. Med junakinjami pohorskih strmin skorajda ni pomembnejše smučarke, ki ne bi bila uspešna tudi na drugih tekmah svetovnega pokala, na SP in OI. Od največjih šampionk veleslaloma in slaloma slasti zmage v Mariboru niso okusile le Maria Walliser, Anita Wachter in Deborah Compagnoni. Najuspešnejša v 34-letni zgodovini pa je bila slalomska kraljica Vreni Schneider. Simpatična Švicarka, ki je s 34 slalomskimi in 20 veleslalomskimi zmagami (še vedno sta to nedosegljiva rekorda v obeh disciplinah) zaznamovala smučarsko sceno konec osemdesetih in v sredini devetdesetih let, je na pohorskih strminah ulovila kar 7 »zlatih lisičk«, ima pa tudi največ zmag v posameznih disciplinah - 6 slalomskih in 2 veleslalomski. Druga najuspešnejša »lisička« je njena rojakinja Erika Hess s 3 slalomskimi zmagami. Obe se zelo rade spominjata mariborskih slalomov in veleslalomov, saj je vzdušje, kot sta dejali, vselej sproščeno, kar sta redkokdaj doživeli na ženskih smučarskih tekmovanjih. Tik za petama Švicarkama je Hanny Wenzel iz Liechtensteina, ki je dobila prav tako 3 kožuhe in 3 slalome. Z 2 lovorikama ji sledi naša Mateja Svet, junakinja v letih 1988 in 1990. Zanimivo je, da je leta 1970 v Mariboru s 1. zmago v svetovnem pokalu pot na ženski smučarki prestol začela Annemarie Moser-Pröll. Avstrijka je še vedno daleč najuspešnejša smučarka svetovnega pokala - s 6 osvojenimi kristalni globusi oziroma 62 zmagami.