ZDA in v mnogih evropskih državah. Res je, da je vlada prehitro odpravila davek ICI, potrošila ogromno denarja za “italijanstvo” družbe Alitalia in da v blagajne ni prišlo toliko davkov kot v času Prodijeve vlade in žendarja Visca. Italija pa ima tudi tolikšen državni dolg, da se s težavo nadalje zadolžuje. Pa tudi politično igra Berlusconi na zgrešene karte. V Italiji je opozicija šibka. Demokratska stranka se ukvarja z mnogimi notranjimi problemi, vse tja do moralnega vprašanja, ki je realno. Vendar ni pametno odvračati sleherni dialog z opozicijo, saj je v igri usoda vseh državljanov in ne le volivcev ene strani. Ljudje pa se bodo z novim letom dokončno zavedali, kje smo. Mnoge tovarne po počitnicah ne bodo odprle vrat in pognale strojev. Mladi s časovno omejenimi pogodbami bodo ostali doma. Dopolnilna blagajna že danes nima dovolj denarja za izplačevanje sedanjih in bodočih prosilcev. Fiat kliče na pomoč itd. Italija seveda ni sama. Kriza grize v ZDA, v Evropi in se seli tudi v nove gospodarstvene stvarnosti, ki so v zadnjih letih poznale samo rast. Menim, da bo kriza ugriznila tudi Slovenijo. Pahorjeva vlada bi morala že danes postavljati valobrane, saj bo imela veliko hujše probleme, kot jih je imel Janša. Menim, da bo tudi po tej krizi vsaj še enkrat zasijalo sonce. Globalizacija kot sistem pa je ob možnosti za napredek pokazala tudi na svojo temno plat. Svetovno tržišče enostavno nima imunitarnega sistema proti kraji, korupciji, sleparijam in podobnim zadevam. Obenem pa ima moč, da spremeni nevihto v poguben orkan. To doživljamo danes v upanju, da nismo že v ledeni dobi, ko so umrli dinozavri. Liberisti, kot sta Berlusconi in Tremonti, pa naj vzamejo v roke kako knjigo, ki piše, kako tudi kapital ni večen in kako nosi v sebi seme pogube. Brez te zavesti bodo ustvarjali samo nove nesreče.