Ko se poglobim v spomine, srečujem lepe in sladke trenutke, ko sem vsa nasmejana in sreča kar izžareva iz mene. Vendar so v življenju tudi grenki trenutki, ko mi po licu polzijo solze in sem sama med težavami. Vedno bolj se zapiram vase in nikomur ne pustim blizu. Naj bodo ljudje še tako prijazni in prijatelji še tako tolažljivi, ne gre. Takrat samo čakam, kdaj bo bruhnilo iz mene. Moram pogledati okrog sebe, moram! Še sreča, da to storim, kajti takrat ugotovim, da so okrog mene ljudje, ki so še bolj nesrečni. So takšni, ki ne vidijo vzhoda in zahoda sonca, ki ne slišijo petja ptic, in takšni, ki ne morejo steči na travnik in utrgati dišečega cveta. Takrat se zavem, da še nisem tako nesrečna in da se lahko potrudim, da bi jim pomagala. Mogoče potrebujejo samo pogovor, ki pa ga jaz včasih zavračam.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
poglobim poglobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
spomine spomin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
srečujem srečevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
lepe lep splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
sladke sladek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
trenutke trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
vsa ves celostni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
nasmejana nasmejan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
sreča sreča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
izžareva izžarevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
mene mena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Vendar vendar priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
življenju življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
tudi tudi členek
grenki grenek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
trenutki trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
po po predlog; mestnik
licu lice samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
polzijo polzeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
solze solza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
sama sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
med med predlog; orodnik
težavami težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zapiram zapirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
vase vase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
in in priredni veznik
nikomur nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
ne ne členek
pustim pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
blizu blizu splošni prislov; nedoločena stopnja
Naj naj členek
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
še še členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
prijazni prijazen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
prijatelji prijatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
še še členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
tolažljivi tolažljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
samo samo členek
čakam čakati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bruhnilo bruhniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
iz iz predlog; rodilnik
mene jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, rodilnik
Moram morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
pogledati pogledati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
okrog okrog predlog; rodilnik
sebe se povratni zaimek; rodilnik
moram morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
Še še členek
sreča srečati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
storim storiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
kajti kajti priredni veznik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
ugotovim ugotoviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
okrog okrog predlog; rodilnik
mene jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, rodilnik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
še še členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
nesrečni nesrečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
So biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
takšni takšen kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ne ne členek
vidijo videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
vzhoda vzhod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
zahoda zahod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
sonca sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
ne ne členek
slišijo slišati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
petja petje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ptic ptica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
takšni takšen kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ne ne členek
morejo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
steči steči glavni glagol; dovršni, nedoločnik
na na predlog; tožilnik
travnik travnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
utrgati utrgati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
dišečega dišeč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
cveta cvet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zavem zavedeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
še še členek
nisem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
nesrečna nesrečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
potrudim potruditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
pomagala pomagati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
Mogoče mogoče splošni prislov; nedoločena stopnja
potrebujejo potrebovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
samo samo členek
pogovor pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
pa pa priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
zavračam zavračati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
zapri
vir: Večer
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Večer
avtor: neznani novinar