Naj bo torej rečeno: Sveti Duh bo prišel nadte in s svojo mogočnostjo te bo naredil rodovitno; in moč Najvišjega te bo obsenčila, to pomeni, da bo Kristus, božja moč in božja modrost (prim. 1 Kor 1,24), način, kako ga boš spočela od Svetega Duha, tako zastrl s senco svojega najbolj skrivnostnega načrta in ga tako prikril, da bosta zanj vedela samo on in ti. Kakor da bi angel odgovoril Devici: Zakaj mene sprašuješ o nečem, kar boš vsak hip doživela sama v sebi? Vedela boš, vedela, srečna boš vedela, toda tvoj učitelj bo on, ki je tudi izvršitelj; jaz pa sem poslan, da deviško spočetje naznanim, ne da ga uresničim. Ta čudež lahko razodene samo tisti, ki ga daje, razumeti pa ga more samo tista, ki ga je prejela. Zato bo tudi otrok, ki bo rojen, svet, in se bo imenoval Božji Sin (Lk 1,35), kar pomeni: Ker ne boš spočela od človeka, ampak od Svetega Duha, a spočela boš moč Najvišjega, to je Božjega Sina, zato se bo sveto (bitje), ki bo rojeno iz tebe, imenovalo Božji Sin (Lk 1,35, Vg), to je: od zdaj naprej se ne bo imenoval Božji Sin samo tisti, ki bo iz Očetovega naročja (prim. Jn 1,18) prišel v tvoje telo in te obsenčil, ampak tudi tisto, kar si bo privzel iz tvojega bitja in zedinil s seboj; in prav tako bo tisti, ki je iz Očeta rojen pred veki, odslej veljal tudi za tvojega sina. Tako bo tisto, kar je rojeno iz Očeta, tvoj sin, in tisto, kar se bo rodilo iz tebe, njegov sin, pa vendar sinova ne bosta dva, ampak en sam. In čeprav je nekaj drugega tisto, kar prihaja iz tebe, in nekaj drugega, kar prihaja iz njega (prim. 1 Jn 5,4), ne bosta imela vsak svojega sina, ampak bo sin obeh eden.