stranke v odboru je neopravičljiva. Novopotrjena desnosredinska upravna večina na tržaški Občini pa je že takoj na začetku pokazala svoj pravi obraz glede odnosov do Slovencev. Glede na to, da je levosredinska večina na Pokrajini odstopila desnosredinski opoziciji mesto podpredsednika pokrajinskega sveta, je predlagala slovenskega svetovalca Igorja Švaba za podpredsednika tržaškega občinskega sveta. Večina pa je ta predlog zavrnila, češ da Švab nima zadostnih upravnih izkušenj. V resnici pa ni želela Slovenca na omenjenem položaju, kajti po znani definiciji je “italijanstvo” Trsta tudi za sedanjo upravo nedotakljivo. Po tej logiki bi morala “Shengenska meja” potekati po trgu pod Mihcem in Jakcem, ne pa se pomakniti na Dragonjo... V tem času potekajo v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine živahne razprave o odnosih z osrednjo rimsko vlado, o odobritvi novega deželnega statuta in o novem volilnem zakonu za izvolitev deželnih svetnikov. Stranke močno razdvaja predlog o uvedbi volilnega praga 4% glasov. V razpravi je tudi določilo o Maria Teresa Bassa Poropat zajamčenem ali olajšanem zastopstvu slovenske manjšine. svet je bilo izvoljenih kar Vsedržavne stranke leve osem slovenskih kandidatov, usmeritve zahtevajo, naj se od katerih je eden odbornik, omogoči izvolitev slovenskih drugi pa predsednik kandidatov tudi na drugih pokrajinskega sveta. Slovenci strankarskih listah. Pri tem pa so pričakovali imenovanje prezrejo logično vsaj še enega slovenskega predpostavko, da predstavnik odbornika. Žal do tega ni manjšine je lahko izvoljen prišlo iz politično samo na listi, ki je organski nerazumljivih razlogov. Po izraz manjšine same. Če so drugi strani pa je očitna druge stranke zainteresirane nesorazmerna prisotnost “tehničnih strokovnjakov” na za izvolitev slovenskih kandidatov, to lahko vedno račun tistih, ki vsakodnevno storijo, ne morejo pa zahtevati spremljajo probleme na kakih posebnih privilegijev. teritoriju. Odsotnost Manjšinski skupnosti pa ne predstavnika manjšinske morejo oporekati pravico, da si s pomočjo lastne politične organiziranosti izvoli svojega predstavnika in ima pri tem ustrezne olajšave, ker je številčnost njenih pripadnikov objektivno omejena. Bistvo vsake manjšinske zaščite je prav v tem, da se “s posebnimi normami” (6. člen ustave) zaščitijo ne samo jezikovne in kulturne značilnosti, temveč tudi, da se ji omogoči soudeležba pri upravljanju javnih zadev (15. člen Okvirne konvencije Sveta Evrope z dne 10. novembra 1994). Ker že govorimo o politiki naše Dežele do slovenske manjšine, se sprašujemo, kako naj gradimo skupno Evroregijo, če se prej ne uredijo odprta vprašanja manjšin v njej. Alojz Tul