Vzelo ji je nanosekundo, da je razumela, za kaj gre. Peta iztočnica v uganki, kdo je posrednik v trgovini z märklinko. Policaj. Tom Waaler. Jasno. Desettisoč kron nagrade za pogajalca, kot je Olsen, to morajo biti mastni denarji. Starec. Orožarska scena. Simpatije z desnim ekstremizmom. Princ, ki bi moral kmalu postati višji inšpektor. Bilo je jasno kot beli dan, tako očitno, da je bila za hip presenečena, da ona, ki sliši podtone, ki jih drugi ne morejo, ni tega ugotovila že prej. Vedela je, da jo paranoja že dolgo preganja, a kljub vsemu si ni mogla kaj, da ne bi razmišljala, ko je čakala, da se vrne iz restavracije: Tom Waaler ima vse možnosti, da pleza naprej, da vleče niti z vedno pomembnejših položajev, skrit pod perutmi moči, in samo bogovi vedo, s kom vse se je spečal v policijski centrali. Če malo pomisli, jih seveda pozna več, za katere nikoli ne bi rekla, da so vpleteni. Edini, v katerega pa sto – sto – odstotno verjame, je Harry.