"Masellijev zakon", kakor ga imenujejo po poslancu Domenicu Maselliju, krščanskem socialistu in valdovskem pastorju, uglednem profesorju zgodovine krščanstva, ki je različna zakonska besedila združil, izpilil in jim dal končno obliko, je gotovo sad številnih kompromisov, vendar takih, da se je slovenska manjšina z njimi strinjala in marsikdaj tudi sodelovala pri določanju njihove vsebine. Je predvsem sad razmerja sil med slovensko manjšino po propadu njene gospodarske hrbtenice (TKB, SAFTI) in italijansko večino v Trstu, Gorici in drugih krajih ob meji. Pa med Slovenijo in Italijo, ob nenehnem menjavanju vlad in tehtanju interesov v okviru zapletenega procesa vstopanja v EU. Potem med vladno večino in desničarsko opozicijo v parlamentu, ki je zakonski postopek ovirala v pričakovanju čedalje večjih koncesij. In končno v sami vladni koaliciji med njenimi levičarskimi in katoliškimi komponentami, ki so do manjšin imele tradicionalno individualističen in bolj omejen pristop.