Nekaj podobnega se dogaja pri nas. Kljub veliki nasičenosti javnosti zaradi predolge (?) liberalnodemokratske prevlade obstaja realna in verjetna možnost, da bo le-ta, vsej krizi zaupanja in podpore navkljub, na koncu spet zmagovalka volitev. Zakaj? Ker je v opoziciji ne čaka politični elita, ki bi bila zmožna volilcem ponuditi resno alternativo ter med njimi zbuditi občutek, da so sposobni učinkovito vladati. Preveč empiričnih izkušenj volilcem veleva drugače. Kratka oblastna avantura pred volitvami 2000 je namreč pokazala, da politična elita opozicijske Koalicije Slovenija preprosto ni zrela za prevzem oblasti. V nekaj kratkih mesecih so se zvrstile zdrahe, ideologizacija politike, kadrovska revolucija in klientelizem, ki so liberalne demokrate postavili v vlogo netalentiranih vajencev. In takrat smo zapisali, da so liberalni demokrati obsojeni na oblast. Če zmagajo še enkrat, se bo krilatica resnično potrdila. Nekaj časa je sicer kazalo, da se je liberalnim demokratom dejansko iztekel rok veljavnosti. Opozicija je odpirala prave teme, torej populistične in demagoške vsebine, ki so ji prinašale dobiček, liberalni demokrati pa se teh nadležnih tem nikakor niso znali otresti. In ko sta obe politični opciji že pritekli v ciljno ravnino, so se začele ponavljati napake, ki so doslej desno opozicijo vselej stale volilne zmage. Namesto da bi dobro časovno usrediščili neprijetne teme, je z njimi prezgodaj prenasičila javnost, za finalni spopad pa pustila temo, ki se je liberalni demokrati lahko najbolj veselijo: namreč vprašanje pristojnosti. Si predstavljate, kako se bodo pri vprašanjih ekonomskih kazalcev, proračuna, socialnih transferjev, zdravstva, šolstva itd. soočili samozavestni vladni ekonomisti, pa minister za šolstvo, za zdravje itd. s četico Janševih krjavljev, ki bodo skušali z elkanjem in v dialektu svoje volilne baze bíti neenakopravni predvolilni boj s profesorji. Kaže, da se vsaj nekateri tega zavedajo in zato niti sami ne vedo več, ali si sploh želijo državnozborsko razpravo, ki bi zabavala po dopustih osvežene volilce in medije, ki so prvič po zelo dolgem času večinsko bolj naklonjeni vladni koaliciji kot opoziciji. Prav zato je v teh dneh v obtoku odbita ideja, da naj bi izredno sejo proti lastni vladi sklicala kar liberalna demokracija ter da naj interpelacije ne bi končali z glasovanjem. Črni humor. Bolj črn kot predlagatelji iz desne opozicije.