Stara je bila šest let, ko je začela … Balet, step, klasični plesi južne Moravske … "Plesala sem ob glasbi in izražala svoje občutke." Učiteljica se je zavedala dekličine nadarjenosti, talenta, ki se je dokazoval tudi v samostojnih nastopih, predstavah in predvsem uspešnosti. Pri štirinajstih letih je srečala jogo in jo vzljubila. "Vadila sem jo vse bolj in spoznavala, čutila, da se pod površjem plesa skriva globoko sporočilo." Pred nekaj leti je srečala Indijko Madhu Bandhari. "Rekla mi je: 'Mislim, da bi morala začeti vaditi indijske plese!' Potem me je zasebno poučevala, in sicer khatak, pa čeprav ne sodi med omenjene plese.« Ko se je učiteljica preselila v New York, se je Veronika Pribil - Bhakti znašla v težavah. "Bila sem brez učitelja! Požrtvovalno sem ga iskala." Vse dokler ni spoznala Radhe Anjali. "Zelo zelo težko je bilo začenjati vnovič … Vsak korak je bil nov, vse je bilo novo! Leva noga se premika drugače kot desna, leva roka se giblje drugače kot desna, gledaš v različne smeri, izražaš čustva ..." Njen gib in njena izraznost na odru omamljata, izžarevata ljubezen, lepoto. "Plešem za ljudi, ne zato da bi bila znana, slavna. Čudovite občutke harmonije, ugodja in ljubezni želim deliti z drugimi. Zelo bom vesela, če bo moj ples navdušil koga za duhovno pot." Pred sedmimi leti se je iz rojstne Češke preselila na Dunaj. "Ne zaradi plesa, pač pa zaradi joge." K njej jo je privedla plesna pot, in sicer v otroštvu. "Joga in duhovnost pa sta me pripravili na indijski klasični ples ter me pripeljali do njega. Gibov in zahtevnih korakov se lahko naučiš, a občutkov, ki prihajajo globoko iz notranjosti, se ne moreš. Moraš jih doživeti! Vse to, tudi izkušnje z doživljanjem Boga, sem pridobila z jogo v vsakdanjem življenju Paramhansa Swamija Maheshwaranande." Zadnja leta pleše bharata natyam - njegova domovina je južna Indija. "Ta plesna oblika je stara približno dvesto let ter je sožitje molitve in igre. Razvijala se je v dveh smereh: svečanostih templjev in v klasičnem indijskem gledališču." Kaj se zgodi, ko jo doživiš? "Zahodni plesi so namenjeni osebnemu užitku ali zabavi, klasični indijski plesi pa so vrsta molitve, predaja Bogu. Plesna oblačila so zelo slikovita. Imajo poseben pomen in izvirajo iz južne Indije. V preteklosti so jih izdelovali iz čistega zlata, zato so bila zelo težka, neprimerna za ples. Barvitost in blišč sta se ohranila, pravo zlato je nadomestila umetna snov. Obleke se krojijo in šivajo za vsako telo posebej, zato si jih ne izposojamo. Izdelovati jih zna le peščica ljudi v Indiji, večinoma učiteljev imenovanega plesa. Obstajata dve vrsti plesnih kostumov: oblačilo s hlačami ima pet delov, sari pa sestavljata dolgo krilo in bluza. Tudi nakit je ustvarjen posebej za ples - leva stran upodablja lunin sistem, desna pa sončev sistem. Podobno kot pri jogi: pranajama z levo nosnico čisti ido, z desno nosnico pa pingalo. To je v medicini skladno s simpatičnim in parasimpatičnim živčevjem. Oba - ples in vaja asan, pranajame - ustvarjata harmonijo. Lepoto obraza poudarja ličilo. Ko plešeš, morajo tudi ljudje v ozadju dobro videti gibanje in oči, ki izražajo posebne občutke. V vseh plesnih prvinah je močan pridih duhovnosti. Bharata natyam in joga imata zelo veliko skupnega!"