V preteklosti je bilo čebelarstvo v Slovenji pomembna panoga za pridobivanje medu in voska. Ker ni bilo denarja za nakup sladkorja, je bil med pomembno sladilo, obenem pa tudi zdravilo. Nič manj ni bil pomemben vosek iz katerega so svečarji izdelovali sveče. Seveda so imele čebele glavno vlogo pri oprašitvi tedaj ob skoraj vsaki hiši zasajenega sadnega drevja. V Slovenskih goricah so čebele v večini gojili v slamnatih koših. Redki so bili čebelarji, ki so si postavili čebelnjake z modernejšimi lesenimi panji. Pri zbiralcu Feliksu Rajhu v Brengovi pri Lenartu v Slovenskih goricah, smo naleteli na več kot sto let stari leseni čebelnjak, ki je pravzaprav nekaj posebnega. Kot nam je povedal Feliks Rajh, ki je sicer zbiratelj ljudskega blaga, ga je našel pri Kocuvanovih v Grabonošu. “Tu in tam se odpravim in obiščem starejše hiše, da bi rešil propada kakega avtohtonega etnografskega predmeta. Tako sem v Grabonoškem Vrhu pri Kocuvanovih odkril več kot 100 let star čebelnjak, ki so ga nameravali kot ropotijo skuriti. Joj!, kaka sreča, da sem ga odkril. Čebelnjak s štirimi panji, ki imajo ob strani dva prostora za vzrejo mladih rojev, je nekaj česar še nisem videl. Kaj takega niso videli tudi najstarejši čebelarji. Čebelnjak želim ohraniti takšnega kot je, zato sem ga dal mojstru za kritje s slamo 73 letnemu Lovrencu Krambergerju iz Negove, pokriti s slamo. Čebelnjak bo našel prostor v moji etnogravski zbirki, ki jo urejam v Cerkvenjaku. Mislim, da si ga bodo ogledali strokovnjaki, ki jih zanima zgodovina čebelarstva, saj kaj takega verjetno ni videti v celi Sloveniji”, je povedal Feliks Rajh.