Pol leta ni delal na oddelku, ampak v zdravstvenem domu, potem ga je sin vrnil v operacijsko dvorano. "Odšel je študirat v Ljubljano, jaz pa sem premalo zaslužil, da bi mu pri tem lahko finančno pomagal, zato sem začel iskati možnosti boljšega zaslužka. V Slovenj Gradcu sem imel prijatelja s fakultete, ki se je dogovoril s tedanjim direktorjem tamkajšnje bolnišnice, da me sprejme. Plešivčnik je bil daljnoviden in je spoznal prednosti uvedbe novega zdravljenja, zato je priskrbel denar za nakup potrebnih inštrumentov in se zavzemal za to, da bi začeli delati nekaj novega."