Takrat sem prvič naredil napako, ki sem jo drugič ponovil v Bosni z Yutelovimi demonstracijami za mir in z mirovništvom kot političnim procesom, v katerem naj bi množica preprečila vojno. Nekaj podobnega se mi je pred tem zgodilo na Kosovu, kjer je srbska politika govorila, da ni miru, ker hočejo Albanci vojno in ogrožajo Srbe. Bil sem na Kosovu in nisem videl niti enega takšnega primera. Celo nasprotno. Slavna fotografija ženske s Kosova s puško na rami, z enim otrokom v naročju in z drugim poleg sebe, ki je bila natisnjena na naslovnici Nina, je bila ponaredek. Avtor fotografije Mile Jelisijević mi je kasneje priznal, da je puško prinesel iz hiše in dal ženski otroka v naročje. Njegovo pojasnilo je bilo, da je atmosfera upravičevala takšno fotografijo. Takrat se mi je zgodilo, da je na neki javni tribuni na Kosovu vstal Albanec in rekel: »Zakaj se neprestano vse obrača zoper nas Albance. Poglejte primer. Meni je sosed Srb ubil kravo. Vi veste, da je krava na Kosovu kot otrok in razlog za krvno maščevanje. Kljub temu sem odšel k sosedu in mu oprostil, ker mi je ubil kravo. Zakaj tega TV ni nikoli posnela.« Odšli smo tja in posneli zgodbo. Srb je rekel takole: »Prihajale so krave mojega soseda in nekega jutra sem znorel. Jedle so moje zelje. Bilo je ob štirih zjutraj. Bil je mrak. Pograbil sem sekiro, in če ti povem po pravici, nisem niti videl, da je krava.« Potem sta si Albanec in Srb pred kamerami nazdravila. To sicer ni bilo kako prisrčno srečanje in nazdravljanje, kar sem v oddaji tudi povedal, mogoče pa je bilo. In to je bila glavna teza, da je mogoče. Toda krava je bila povod za napad srbskega vodstva name. Takrat sem se mentalno zlomil glede Kosova. Mislil sem, da je bila oddaja pozitiven primer koeksistence in strpnosti, kjer je Albanec pokazal, da želi normalno življenje, in demantiral teze, da so vsi Albanci takšni, kot trdijo Srbi. Ampak Srbi so hoteli vojno.