Povezava med demokracijo in ustavosodno presojo je prav tako očitna, toda lahko bi jo izrazili tudi glede na okvir enakosti, ki jih ustavna sodišča nudijo preprostim državljanom vis-a-vis različnim vejam oblasti. Glej moj Ustavni okvir enakosti kot novi vir prava v PRVINE PRAVNE KULTURE, FDV, Ljubljana, 1995. Nekateri v resnici menijo, da so primarno države, katerim je primanjkovala demokratična tradicija, tiste, ki potrebujejo pol-specializirano sodno avtoriteto kot je ustavno sodišče. Visoki državni uradnik Južne Afrike, ki je pred kratkim uvedla ustavosodno presojo, mi je to povedal na seji Beneške komisije (Venice Commission) leta 1996. Pred kratkim so mi povedali v Pekingu, da bo tudi Ljudska republika Kitajska kmalu uvedla ustavno sodišče in z njim nadomestila People's Congress' Standing Committee on Constitutionality. Čeprav ima to zagotovo pomembno zvezo z neposrednim ustavnim varstvom ustavnih (človekovih) pravic, je vseeno jasno, da so v vseh teh jurisdikcijah redna sodišča tista, ki naj bi neposredno uporabljala ustavo, in da se jim bodisi ne da Eden od mojih bivših študentov, ki je nekaj časa delal na Vrhovnem sodišču mi je povedal sledečo zgodbo. Na seji enega od številnih senatov Vrhovnega sodišča se je postavilo vprašanje, ali naj sodišče neposredno uporabi Ustavo (kot bi moralo storiti) in izpusti osebo iz neustavnega pripora. Eden od sodnikov se je nato oglasil in rekel: "Mislim, da je bolje, da se ne izpostavljamo! (sic! : verjetno kritiki javnosti). Pustimo to Ustavnemu sodišču!" Kar so tudi storili... ali pa preprosto zavračajo to početje. O tem pričajo partikularne odločbe Vrhovnih sodišč na Češkem, Hrvaškem, v Sloveniji itd.