Problem ni namišljen, je resničen. Kot smo že omenili, razen vprašanj prestiža obstajajo številne sistemske razlage, ki so potrebne, da razumemo, kaj se dejansko dogaja. Prvič, osebna kontinuiteta rednih sodišč, ki je bila vzpostavljena v prejšnjem režimu, prav tako vsebuje kontinuiteto zlasti obrambnega formalističnega pristopa k pravu. "Obrambno" na tem mestu pomeni, da rednim sodiščem pod komunističnim režimom, ki so poudarjala željeno "izginjanje prava", ni primanjkovalo le osebja, financ itd., temveč je posledično pripeljalo do prave atrofije v teh državah. To je bil dolgoročni politični učinek komunistične ideologije, kar se tiče prava. Glej npr. Pašukanis, Law and Marxism, prevod Barbara Einhorn, Ink Links, London, 1978. Še dolgoročnejši učinek je izhajal iz tega, kar je Max Weber razložil kot idiosinkrazijo angleške sodne neodvisnosti, ki ima svoje korenine v Magni Carti, in iz dejstva, da so pravo v Angliji prakticirali zlasti zemljiški gospodje, medtem ko je npr. v Nemčiji Frederik II. poskusil s svojim Landesgerichtom v kali zatreti vsakršno pravniško kritiko in zato s kaznijo zaplembe vsega premoženja prepovedal kakršnokoli komentiranje zakonika. O analognem razvoju v Franciji, glej Cohen in Cappelletti, Comparative Constitutional Law, Cases and Materials, 1979, tretje poglavje, str. 25-71, in zlasti str. 25-27. Cappelletti razloži razsvetljensko formulo, ki se tiče sodnikov, ki da so zgolj "trobilo zakona" (Montesquieu) - formulo, ki so jo z odporom do sodnikov sprejeli Francozi zaradi slabih izkušenj z arbitrarno uporabo sodne moči pod ancien regime-om. Z drugimi besedami, obstaja velikanska razlika med anglosaksonsko tradicijo vladavine prava, ki izhaja iz Magne Carte (13. stoletje) na eni strani, in nemško Rechtstaat tradicijo, ki je nastala šele v 19. stoletju. Toliko torej o demokratični tradiciji. To je pomembno poudariti zaradi pogosto naivnega projekcijskega zaznavanja angleško govorečih bralcev, ki ne morejo dojeti globjih dometov avtoritarne psihologije. Glej Zupančič, The Crown and the Criminal: The Privilege against Self-Incrimination (Towards General Principles of Criminal Procedure), 5 Nottingham L.J., str. 32-55 (1996), prevedeno: Med državo in posameznikom: Privilegij zoper samobtožbo (naproti pravnosti in zakonitosti kazenskega postopka), Pravnik, letnik 51, št. 1-3, str. 19-44, Ljubljana, 1996, ali 9 European Review of Public Law, 11-40, pomlad 1997. Glej tudi Goldhagen, op. cit. supra, št. 34.