Makedonija je nedvomno svet tisočerih glasbenih izrazov, tam nekje na prepihu, kamor so vetrovi nosili zvočne sedimente Orienta in Evrope, ki so se v tem prostoru subtilno združili s tu zasejanimi balkanskimi in mediteranskimi tradicijami. Pester zvokovni konglomerat, ki mu je bil dodan še tipični južnoslovanski temperament - med žalostjo in upanjem, med hrepenenjem in usodo, med ljubeznijo in tragiko - se je tako rezultiral v enkratno kombinacijo glasbe in čustev, ki intimno vre znotraj individualne percepcije. Bila so leta, ko so to zgodbo najbolj iskreno pripovedovali Leb i Sol, da bi se jim kasneje pridružile še skupine Mizar, (DD) Synthesis in Anastasia, danes pa na žgočem soncu kar brstijo številne nove zasedbe, ki posegajo v tradicijo ter jo prilagajajo sodobnim glasbenim trendom. Krog torej nikoli ni zaključen, če povzamem idejo iz filma Milča Mančevskega, in čas nikoli ne umre. V ta kontekst se uvrščajo tudi novodobni folkiji v projektu Žlust, ki uspešno združujejo korenine svojega izročila z najnovejšimi prijemi v širokem kontekstu zvočne eklektike. Gre za tipične godbe, ki so značilne za mlajše generacije muzičistov, kjer se izročilo nadgrajuje z nebrzdano rockovsko energijo in neobičajnimi instrumentalnimi kombinacijami. Znotraj njih prevladuje želja po iskanju, po raziskovanju neke nove izrazne celote, ki na na eni strani deluje simpatično arhaično, da bi na drugi strani rušila obče priznane in zapovedane norme. Najverjetneje je to glavni razlog, da so fantje v relativno kratkem času pridobili pohvalne reference tudi v tujini in producentsko okrepitev z Malcolmom Burnom, ki je pred tem skrbel za zvok puščavskih rockerjev Giant Sand, močvirnih The Neville Brothers ali ekoloških Midnight Oil. Project Žlust torej v sebi nosi odtenke poti, ki raziskujejo nove zvočne krajine, med artefakti in avantgardo, med spominom in prihodnostjo. Danes je to kombinacija, ki nedvomno uživa največji ugled med »zahtevno« glasbeno publiko.