Študentka multimedijske akademije, ki je zadnja leta odločno korakala proti vrhu in se ustalila na zmagovalnem odru, se pred zadnjim nastopom ne obremenjuje s preračunavanjem točk, ampak se raje resno pripravlja na tekmo. »Vedno plezam zase in v svoje veselje, v glavi pa se zberem, da dam v steni vse od sebe,« je zatrdila varovanka trenerja Romana Krajnika, a je hkrati priznala, da ni povsem ravnodušna do doseženih rezultatov. »Trening terja ogromno discipline in vztrajnosti, česar mi ob volji in ljubezni do stene ne manjka, a ker sem plezanju podredila vsakdanje življenje in se marsičemu odrekla, v zameno pričakujem dobre rezultate. Zadovoljna sem, ko se lotim stene mirna in ko verjamem, da bom priplezala do vrha, če pa se mi zalomi in po neumnosti predčasno opravim, se mi svet podre. Pogrešam tisti čudoviti občutek zadovoljstva na vrhu, istočasno pa me grabi jeza zaradi narejene napake,« se v Maji ob mirni glavi skriva tudi vroča kri, ki ji je najverjetneje prinesla prestižni poklon strokovnjakov, ki jo skupaj z Eiterjevo uvrščajo v nadrazred svetovne konkurence. Ko jo gnev mine, spet deluje racionalno in poskuša napake spremeniti v učne lekcije za naslednje izzive.