Takšne razmere se vlečejo že leta in nikakor se ne obrne na bolje, nasprotno. Zdravnikov je premalo, bolnikov, takih pravih, je vedno več. Delodajalci zahtevajo od zaposlenih »še zadnjo kapljo krvi« in seveda, bog ne daj, da bi si privoščili bolniško. Potem pa se čudimo, da je vedno več kroničnih bolezni, vedno več depresij in drugih duševnih motenj. Takšni bolniki pa že preobremenjene zdravnike dotolčejo, saj ne gre kar z enim receptom in tremi dnevi počitka. Vlada in zavarovalnice pa kupčkajo denarce, zdravstvene politike, ki bi bila »ta prava« za bolnike in zdravstvene delavce, pa ne izumijo. Mogoče bi šlo, če bi v enih in drugih videli ljudi in ne samo porabnike. Tako pa se Slovenija lepo vključuje v globalno krizo, o kateri govori Svetovna zdravstvena organizacija ob današnjem svetovnem dnevu zdravja.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Takšne takšen kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
razmere razmera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vlečejo vleči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
že že členek
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
nikakor nikakor splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
obrne obrniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
bolje dobro splošni prislov; primernik
nasprotno nasprotno splošni prislov; nedoločena stopnja
Zdravnikov zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
premalo premalo splošni prislov; nedoločena stopnja
bolnikov bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
takih tak kazalni zaimek; srednji spol, množina, rodilnik
pravih pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
Delodajalci delodajalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zahtevajo zahtevati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
od od predlog; rodilnik
zaposlenih zaposlen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
še še členek
zadnjo zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
kapljo kaplja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
krvi kri samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
seveda seveda členek
bog bog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
daj dati glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, ednina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
privoščili privoščiti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
bolniško bolniški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
čudimo čuditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
kroničnih kroničen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
bolezni bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
depresij depresija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, rodilnik
duševnih duševen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
motenj motnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Takšni takšen kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
bolniki bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
že že členek
preobremenjene preobremenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
zdravnike zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
dotolčejo dotolči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
saj saj priredni veznik
ne ne členek
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
z z predlog; orodnik
enim en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, orodnik
receptom recept samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
tremi trije glavni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, orodnik
dnevi dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
počitka počitek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Vlada vlada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
zavarovalnice zavarovalnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
kupčkajo kupčkati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
denarce denarci samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
zdravstvene zdravstven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
politike politika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
prava pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
bolnike bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
zdravstvene zdravstven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
delavce delavec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
pa pa priredni veznik
ne ne členek
izumijo izumiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
šlo iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, srednji spol
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
v v predlog; mestnik
enih en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, rodilnik
videli videti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
ne ne členek
samo samo členek
porabnike porabnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
Slovenija Slovenija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
lepo lepo splošni prislov; nedoločena stopnja
vključuje vključevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
globalno globalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
krizo kriza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
o o predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
govori govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Svetovna svetoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zdravstvena zdravstven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
organizacija organizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ob ob predlog; mestnik
današnjem današnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
svetovnem svetoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
dnevu dan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zdravja zdravje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Novi tednik
avtor: neznani novinar