V okoljevarstveni maniri napiše dve knjigi. Prva, natisnjena leta 1984, nosi naslov Alternative. Tri leta kasneje se v knjigi SOS za naravo in človeka vpraša: »Kako naj verjamemo nekomu, ki govori proti jedrski energiji ali lakoti v svetu, sam pa z energijo ne varčuje in se vsak dan baše z mesom?« Ko leta 1986 v ljubljanskem kinu Sloga vrtijo prvi trdi porno film Strasti, si Hubert kot udeleženec okrogle mize o pornografiji, ki jo organizira revijo Jana, zadevščino ogleda in publiki ogled filma odsvetuje. Leta 1987 postane predsednik Izvršilnega odbora Zveze društev za varstvo okolja, kot psihiater pa ugotovi, da je v svetovni in jugoslovanski politiki aktivnih veliko psihiatrov: »Preprosto zato, ker ti individualno delo z bolniki kaže, da individualna bolezen ne prihaja samo iz glave bolnika.« Večino kolegov psihiatrov, ki so se vključili v jugoslovansko politiko pozna s številnih kongresov in simpozijev. Kasneje ugotovi, »da mnogi med njimi participirajo na blaznosti«, ter da ne morejo več gojiti distance do patološkega okolja, ki jih vsakodnevno obdaja. Sodelovanje psihiatrov v jugoslovanski klavnici Hubert razloži z ugotovitvijo, da so psihiatri začeli sovražiti »tiste, ki delajo njihove bolnike nore«. Na protestnih večerih v Društvu slovenskih pisateljev leta 1988 razglablja o psihiatriji in državnem političnem nasilju.