Delo se je zavleklo tudi zaradi suše, saj je bila zemlja do globine dvajset centimetrov povsem prepečena. Pomagali so si z namakanjem in posamezne plasti zemlje luščili kot strani v knjigi. Uroš Bavec med zanimive najdbe uvršča ostanke loncev, za katere je bil prepričan, da sodijo v poznoantično obdobje. Potem mu je kolega rekel, da je podobne našel na Slovaškem, kjer rimskega cesarstva sploh ni bilo. »Za črne lise na tej keramiki sem domneval, da so lošč, vendar je kolega dejal, da so najbrž ostanki močnika. Delo arheologov je zelo podobno delu kriminalistov, saj potem ko začneš skupaj sestavljati stvari, v ospredje stopijo podrobnosti. V tem je privlačnost tega poklica,« je povedal vodja in pripomnil, da je za končne sklepe še prezgodaj, saj je treba najdbe še proučiti. Zanimanje za arheološka izkopavanja je med študenti v regiji zelo veliko, zlasti zato, ker je v primerjavi z drugimi deli bolje plačano. Tisti, ki so že prej izkopavali, pa so v prednosti zaradi poznavanja tehnik in izkušenj. Arheologi ponavadi raje izberejo moške, toda kot pravijo fantje, naj vsak sam poskusi, kako je krampati za 850 tolarjev na uro. »Nad garaškim delom sem bil sprva malce šokiran, potem sem se navadil. Tako kot na neznosno vročino. Nosili smo čepice, se mazali z zaščitnimi kremami, polivali z vodo in delali v mokrih majicah, saj smo se le tako lahko osvežili,« je povedal Lenart, ki je tisti dan krtačil keramiko. »Keramiko sicer lahko perejo le dekleta. Danes so naredili izjemo, ker me boli glava,« je dejal Lenart. Delovna ekipa, ki je štela osemnajst fizičnih delavcev, šest arheoloških tehnikov in dva arheologa, pa je po vztrajnosti presegla tudi pričakovanja njihovega vodje.