»Pa združimo prijetno s koristnim,« si je dejala črnolasa in modrooka Polonca ter sprejela delo čistilke v ugledni odvetniški pisarni. Seveda je imela priporočilo svoje prijateljice Vitke, saj take vrste dela ne dobiš zlahka, tudi ne kar na lepe oči. In ker je pravni faks za nekaj časa obesila na klin, bila brez denarja pa še hudo osamljena, se je dela lotila takoj naslednji dan. Pravzaprav proti večeru, tak je bil dogovor, potem torej, ko je advokat, gospod Berto, odpravil še zadnje stranke in se je v svojem s knjigami natrpanem kabinetu za kakšno urico poglobil še v študiranje spisov ter gore zamotanih paragrafov.