Vse to omenjam zato, da osvetlim protislovje kemije, ki je v osemnajstem stoletju prispela zelo daleč, nato pa je v prvih desetletjih devetnajstega nekako zastala; podobno se je zgodilo geologiji v dvajsetem stoletju. Za takšno stanje je bilo delno krivo pomanjkanje opreme tako na primer vse do druge polovice stoletja ni bilo na voljo centrifuge, kar je omejevalo doseg številnih poskusov delno pa je šlo za družbene razloge. Kemija je bila področje, s katerim so se ukvarjali poslovneži, tisti, ki so pridobivali ali predelovali premog, kalijevo sol in barvila, in ne gospodje; ti so se udejstvovali v geologiji, prirodoslovju in fiziki. (To je bilo v celinski Evropi le za spoznanje manj togo kot na Otoku.) Tako je pojav Brownovega gibanja, ki sodi med najpomembnejša odkritja stoletja in ki je dokazal, da se molekule gibljejo, opisal škotski botanik Robert Brown, in ne kak kemik. (Brown je leta 1827 opazil, da se zrna peloda, ki jih potrese v vodo, v nedogled gibljejo, pa če posodo z vodo še tako dolgo pusti pri miru, tako da bi se moral sistem že zdavnaj umiriti. Vzrok za to neprestano gibanje delovanje nevidnih molekul je bil dolgo nepojasnjen.)