Nešplje so dekorativna košata drevesa z rumenim jesenskim listjem in velikimi belimi ali rožnato belimi cvetovi sredi ali v pozni pomladi. Nešplje večinoma gojijo kot grme ali srednje debelna drevesa. Vse so samooplodne in potrebujejo 100 do 450 ur mraza pod 7°C. Plodovi z izrazitimi rogatimi čašnimi listi so podobni jabolkom in nekoliko sploščeni. Za rast nešpelj je najustreznejša sončna in zavetna lega, čeprav nešplja prenaša tudi delno senco. Raste lahko v različnih tleh, razen v zelo apnenih in slabo odcednih. Ustrezna vlažnost je bistvena za krepko rast in dober pridelek. Drevje, ki ga gojimo za kakovostne plodove, je običajno cepljeno na podlago kutine A, srednje debelne nešplje pa so včasih na voljo tudi na hruševem sejancu. Nešplje je najbolje saditi od pozne jeseni do zime. Srednje debelna drevesa sadimo na razdaljo 8, grme pa na 4,5 metra. Gojitvene zahteve so podobne kot pri jablani. Nešplje včasih napadejo gosenice, ki objedajo listje, včasih pa jih okužijo z glivično listno pegavostjo. Grme oblikujemo kot pri jablani. Pri srednje debelnih drevesih je obrezovanje v začetku enako kot pri jablanah. Ko je oblikovano vejno ogrodje, občasno pozimi redčimo tanjše veje, da ohranimo odprto ogrodje. Odrežemo nagneteno, obolelo ali mrtvo rast. Plodovi naj ostanejo na drevesu kar se da dolgo, da razvijejo poln okus. Obiramo jih v suhem vremenu v pozni jeseni, ko se peclji radi ločijo od drevesa. Plodovi takoj po obiranju niso užitni, zato jih shranimo. Da bi preprečili gnitje plodov, lahko peclje namočimo v močno solno raztopino, nato pa jih shranimo na letvaste pladnje, s čašnimi listi obrnjenimi navzdol in to tako, da se med seboj ne dotikajo. Uporabimo jih, ko se meso zmehča in porjavi. Nešplje razmnožujemo s ploščičasto okulacijo, okulacijo ali angleško kopulacijo.