Ozadje: Ovid oziroma Publius Ovidius Naso se je rodil leta 43 pr. n. št. v Sulmoni v deželi Pelignov (približno 170 km vzhodno od Rima). Izobraževal se je v rimski govorniški šoli in se posvetil pesništvu. Cesar Avgust ga je leta 8. n. št. pregnal v mesto Tomi - današnja Constanca ob Črnem morju - zaradi drznih erotičnih pesmi in osebne zamere. Ovid je že v mladosti zaslovel s svojimi pesmimi in postal eden najbolj priljubljenih pevcev Rima. Njegova prva erotično obarvana pesniška zbirka nosi naslov Ljubezenske zgodbe in je posvečena Corini, ki je psevdonim za rimska dekleta. Ovid je obdobje mladostne erotike zaključil z zbirkama Umetnost ljubezni in Zdravila ljubezni, v katerih šaljivo prikazuje načine ljubezenskega zapeljevanja oziroma deli nauke, kako se ljubezen premaga. Nato se je posvetil opesnjevanju grške in rimske mitologije ter ustvaril delo Metamorfoze, ki so njegovo najobsežnejše in najpomembnejše delo. Sestavljene so iz 15 knjig, ki skupno obsegajo dvanajst tisoč heksametrov in 230 zgodb. Z njimi je skušal preseči znamenito Vergilovo Eneido. V Metamorfozah je iskal nove izrazne poti, segel je po številnih še neobdelanih mitih in tako postavil venec zgodb, ki jih povezuje ideja nenehnega spreminjanja in ki sega od začetka nastanka kozmosa do Ovidovega časa, ki se zaključi s spremembo Julija Cezarja v komet. V slovenščino je prevedenih le 34 Ovidovih zgodb, med njimi Narcis in Eho, Piram in Tizba, Dedal in Ikar, Filemon in Bavkida, Erizihton, Kralj Midas. Zadnji Ovidovi deli, spesnjeni v izgnanstvu, sta zbirki elegij Žalostinke in Pontska pisma, kjer pesnik toži nad izgnanstvom, ločitvijo od Rima ter družine. Besedilo Metamorfoze je dramski prvenec dramaturginje in umetniške vodje SLG Celje Tine Kosi. Kosijeva je v institucionalnih gledališčih po vsej Sloveniji delala večinoma kot dramaturginja, včasih tudi kot asistentka režije, lektorica in prirejevalka besedil. Objavlja tudi članke v gledaliških listih in recenzije strokovne literature v literarnih revijah. Režiser Metamorfoz Vinko Möderndorfer sodi med najplodnejše slovenske umetnike, saj je do sedaj režiral več kot 70 gledaliških in opernih predstav, preko 10 radijskih in TV iger. Poleg tega piše tudi knjige, pravkar pa se v kinodvoranah predvaja njegov filmski prvenec Predmestje, katerega scenarij je napisal po svojem istoimenskim romanu.