Zaplet z Guličem sovpada s prvim letom po volitvah. Vlada in vladna koalicija nista deležni simpatij. Nekaj je sicer objektivnih okoliščin. Ko ljudje zaradi svetovne gospodarske krize čutijo negotovost, ko doživljajo množična odpuščanja, ni pričakovati, da bodo navdušeni. A problem je globlji in daljši. Nezadovoljstvo z desno koalicijo v prejšnji legislaturi je bilo veliko in investicija pričakovanj v novo, levosredinsko koalicijo zato toliko večja. Pričakovanja niso izpolnjena. Že takoj po volitvah sem zapisal, da ključni problem zmagovite leve koalicije in vlade ne bo kakšna robna koalicijska partnerica (denimo Desus), ampak sam premier. In po letu po volitvah se lahko prepričamo, da ocena žal drži. Pahor ima precej nespornih političnih talentov, a nima ne talenta ne kompetenc za vodenje vlade. In najbolj absurdno je, da so po slabi Janševi vladi, v kateri je sedelo nekaj izjemno nekompetentnih ministrov, večino resorjev zasedli nesporno bolj kompetentni. A zgodba nove vlade ima znani »športni« učinek. Dobri posamezniki, slab tim. Je potemtakem trener slab? Je. V športu se ve: zamenjaš trenerja. A v politiki ni tako enostavno. Levica v Sloveniji ta čas nima sposobnejšega kandidata, ki bi bil Pahorja pripravljen zamenjati. Vse torej kaže, da bosta koalicija in vlada ob morebitnih manjših rekonstrukcijah ostali nespremenjeni.