Zdi se mi, da je, vsaj v zvezi s tem, Slovenijo mogoče uvrstiti nekam vmes; kot je to primer še z nekaterimi drugimi državami - kar pa, po mojem, prinaša tudi svojevrstne težave. Ena od njih je na primer zmeda v glavah volivcev, ki jo povzročajo vprašanja novinarjev, ki, kot kaže, mislijo, da lahko predsednik marsikaj naredi, medtem ko ta lahko v resnici naredi le malo. Njegova moč je namreč majhna - primer tega je denimo nesmiselno politiziranje v zvezi z imenovanjem novega guvernerja Banke Slovenije. Zato so vprašanja novinarjev o političnih stališčih sicer poučna, vendar neprava. Kaj malo je namreč pomembno, kaj Lojze Peterle misli o splavu ali Danilo Türk o Iranu; tisto, kar je pomembno, je to, kako bosta zastopala državo in kako se bosta znašla v kriznih razmerah. Zdi se, da se je glasovalo po politični poti, a je prav tako mogoče, da so volivci preprosto menili, da je Danilo Türk, ki je kot diplomat Slovenijo zastopal v Združenih narodih, boljši človek za zastopanje države, tudi če je bil nekoč v službi komunistične Jugoslavije in je bil Lojze Peterle predsednik vlade, ki je državo popeljal v neodvisnost. Takšna je bila prepričljivo večinska demokratična izbira, pa čeprav so največji delež glasov, 42-odstotni, zase obdržali volivci, ki se volitev sploh niso udeležili.