izsledke prvega tovrstnega medobčinskega srečanja. Janković, ki se je med svojim prvim obiskom v Trstu sestal še z deželnim predsednikom Riccardom Illyjem, kateremu je zagotovil podporo v zvezi z načrtom evroregije, ni pa odstopil od stališča, po katerem mora Ljubjana postati center tega novega upravnega subjekta. Ljubljanski gost je v muzeju Revoltella imel sestanek tudi z GK Jožetom Šušmeljem in s predstavniki slovenske manjšine, se pravi s predsednikoma krovnih organizacij Dragom Štoko in Rudijem Pavšičem, tržaškimi občinskimi svetniki Igorjem Švabom, Stefanom Ukmarjem in Igorjem Furlaničem, predsednikom SSG Borisom Kuretom in škofovim vikarjem za Slovence msgr. Francem Vončino. Tržaškim sogovornikom je Janković obrazložil, da je s svojim prvim obiskom v Trstu želel izraziti tudi moralno podporo manjšini, hkrati pa končno premostiti nesoglasja, ki so v preteklosti preveč bremenila zavest ljudi dveh sosednih narodov. IG globoko vseli vate in z njo živiš leta in leta. Krutost in živalskost sta v človeku prisotni kljub vsej kulturi, ki jo je bil človek zmožen v preteklih stoletjih ustvariti”. “Kaj pa človeška dobrota: ali obstaja? ” ga je vprašal Fazio. “Verjetno obstaja: vprašanje pa je, kako narediti iz nje univerzalno vrlino, ob kateri bi se lahko vse človeštvo oplajalo”. In sprožil se je aplavz, ki pa se ga je častni gost izognil: “Ta aplavz naj bo za tiste, ki se iz taborišč niso vrnili: oni si ga zaslužijo prej kot jaz”. Italijanski prevod Nekropole, ki jo je tiskala založba Fazi Editore, so v Milanu predstavili že v četrtek, 14. februarja, ko je bil Pahor gost Društva Slovencev v Milanu. Srečanje sta poleg društva priredila še knjigarna Claudiana in Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Poleg generalnega konzula Jožeta Šušmelja, konzulke Tanje Mljač ter predstavnika Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudija Merljaka, se je predstavitve knjige udeležil tudi novinar Fabio Fazio. Pisatelja in njegovo delo je obširno predstavila prof. Tatjana Rojc. Igor Gregori natančnost, ko na prvi pogled izlušči pomen vsakodnevnega trenutka. Zafer Ismail Galibov se je rodil 2. marca 1946. Najprej je dokončal tehnično šolo v Sofiji leta 1965 in nato zaključil magistrski študij elektronskega inženirstva na tehnični univerzi v Sofiji leta 1975. Od leta 2001 je umetnostni fotograf pri Narodni galeriji za tujo umetnost in predavatelj s polovičnim delovnim časom na Fakulteti za novinarstvo Univerze v Sofiji, kjer poučuje umetnostno fotografijo. Od leta 1996 do 1998 je delal kot fotograf pri Malem mestnem gledališču v Sofiji in od leta 1981 do 1991 je bil urednik za fotografijo pri reviji Nasha Rodina. Kot fotograf je delal tudi na Inštitutu za arhiekturo Glavproekt in pri modni reviji Lada. Od leta 1978 je Galibov imel več kot štirideset individualnih razstav doma in v tujini. Kulturni večer je s svojo flavto obogatila Zinaida Kodrič, povezovala pa ga je Mairim Cheber. IG