Odločitev Mirelle Besednjak oditi z doma ni bila politično motivirana. Šlo je preprosto za to, da se je naveličala garaškega življenja v porušeni domovini (po vojni si je našla službo pri gradnji prvih blokov Nove Gorice), in ko jo je prijateljica vabila, da bi skupaj ušli čez mejo, ni pomišljala. Tako je kot devetnajstletno dekle ilegalno prečkala mejo in začela se je epopeja iskanja boljšega življenja, ki je pogosto prineslo vse kaj drugega. Najprej je pet let v begunskih kampih čakala na dovoljenje za odhod v ZDA, tam spoznala moža Milana in rodila dva otroka, v Ameriki, kamor so jim končno dovolili oditi, pa so jih takoj po prihodu oropali, sinovoma pa tako rekoč ni imela kaj dati jesti. V deželi preobilja bi kmalu umrli od lakote - zaradi neznanja jezika njej in njenemu možu namreč ni bilo preprosto najti dela. Tu je rodila še dva otroka, nadaljevala sta se iskanje služb (največ je delala kot čistilka) in boj za preživetje. Najhuje od vsega pa je bilo hrepenenje po izgubljenem svetu, po domovini in starših. Odločitev za odhod od doma je velikokrat obžalovala. Kljub vsemu hudemu, kar se je Mirelli Besednjak zgodilo pri iskanju kruha v svetu, lahko zapišemo, da je bilo njeno življenje vredno svojega imena in konec koncev - tudi knjige. V. P. S.