Mislim, da so glavne premise slovenske zunanje politike solidno začrtane. Naš položaj je v EU, naša varnost je zagotovljena v Natu, naši primarni interesi so jugovzhodno od nas, uveljavili smo se v svetu. Slovenija je imela vse mednarodne funkcije, ki kaj pomenijo, med njimi nekatere zelo pomembne, krona je predsedovanje EU. Povedano v prispodobi, v sedemnajstih letih svojega obstoja smo prešli od rojstva prek »vrtca« in »osnovne šole«, kar so bila naša priznanja, naše članstvo v varnostnem svetu OZN, do »magisterija«, kar bi lahko bilo naše predsedovanje Ovseju, in »doktorata«, najvišjega, kar smo lahko dosegli, torej predsedovanja Evropski uniji. Mislim, da je s tem nastopil čas, ko je dovolj mednarodnega uveljavljanja. Če bi poskušal najti, kaj bi se lahko spremenilo, bi si želel, da bi malo manj energije porabljali za nepomembne stvari, da bi bilo lahko več pozitivnega naboja in zavesti, da imamo majhno čudovito državo, ki smo si jo pridobili v mednarodnozgodovinskem kontekstu, ki je Slovencem to končno omogočil. Svet – in še posebno Evropa – se je preoblikoval prav takrat, ko smo mi postavljali naše zahteve po lastni demokratični državi. Mislim, da prihaja čas, ko bi se tudi na zunanjepolitičnem področju lahko več začeli ukvarjati z lastnimi problemi. Moramo postaviti na noge dobro organizirano in kvalitetno diplomacijo; smo ena redkih držav, ki nima resnega izobraževanja diplomatov, kaj šele, da bi imeli oblike stalnega izobraževanja, izobraževanja soprog diplomatov … Imeti bi morali izredno solidno, visoko kvalitetno mednarodnopravno službo, navsezadnje imamo mednarodnopravne probleme s Hrvaško, Avstrijo, Italijo. Ker nimamo letalonosilk, potrebujemo izredno solidno in dobro organizirano diplomacijo. Imamo nekaj mladih, obetavnih ljudi, a če govorimo, da je zunanja politika naše pomembno sredstvo, potrebujemo tudi dober, z odličnimi ljudmi zaseden analitski sektor, prostor, kjer se razmišlja dolgoročno in se potem tudi konkretne poteze, ki se načrtujejo, postavljajo v okvir dolgoročnega. Med slovenskimi diplomati vidim premalo ambicije po izobraževanju, malo jih je, ki resno delajo magisterije, še manj, ki bi delali doktorat. Jaz pa bi si želel, da bi bila slovenska diplomacija vrhunska, da bi bili naši diplomati tisti, s katerimi bi si drugi želeli pogovarjati, posvetovati.