Vlogo varovalke, ki naj bi v prihodnje preprečila, da bi zasebnik ali zasebno podjetje enostavno zaprlo del obale in državljanom preprečilo dostop do morja, bo odigral novi zakon o vodah. Prav tako naj bi ta zakon preprečil, da bi se na že tako kratkem priobalnem pasu gradili novi turistični kompleksi ali zasebne počitniške hišice. Kakšna bodo torej nova pravila? Po določbah tega zakona, ki je tik pred zadnjo obravnavo v državnem zboru, bo v lasti države celotno morsko vodno zemljišče, ki obsega dno morja in teritorialne morske vode vse do najvišje točke plime. To vodno zemljišče bo imelo status javnega dobrega, kar pomeni, da bo vsem dosegljivo pod enakimi pogoji. Na novo pa bo urejen status priobalnega zemljišča; to bo segalo od najvišje točke plime 25 metrov v notranjost. To ozemlje, ki je lastninsko razdeljeno že vse od leta 1997 in je v državni, občinski ali zasebni lasti, ne bo imelo statusa javnega dobrega. Teoretično bi takšna rešitev lahko pomenila, da državljani do morja ne bi smeli priti na tistih mestih, kjer je lastnik parcele zasebnik ali zasebno podjetje. Vendar so v zakonu varovalke, ki bodo to preprečevale. Tudi zasebni lastniki priobalnega pasu bodo morali po določbah novega zakona trpeti neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do obale oziroma morja. Lastnik priobalnega zemljišča bo torej moral dopustiti vse dejavnosti, povezane s splošno rabo voda, od zadrževanja na priobalnem zemljišču do odlaganja stvari za kopanje, plovbo in potapljanje. Na svoje zemljišče ne bo smel postavljati nobenih ovir, ki bi preprečevale dostop do morja. Za to »prijaznost« mu država ne bo dolžna plačati odškodnine, res pa je, da bo lastnik priobalnega zemljišča prehode dolžan trpeti le, če mu z njimi ne bo povzročena škoda.