Zob sv. Mateja je v Guiscardovih rokah prinesel bleščeč razcvet mestu ob Tirenskem morju. Salerno je preživel burno zgodovino od svojega nastanka v antiki, ko so temelje zanj postavili Grki in mesto dodobra utrdili na že takrat strateško pomembnem delu obale. V »novejši« zgodovini so mesto prevzeli Langobardi, zatem je iz njega Norman Robert Giuscard naredil prestolnico neapeljskega kraljestva. Vpeljevanje novih, svežih idej je vlilo meščanom in mestu samemu veliko samozavesti, s katero so prebrodili vse takratne tegobe. Trgovina in pomembno pomorsko središče sta prinašala v mošnjo takratne oblasti na kupe cekinov in s premišljenimi odločitvami je bil denar vedno pametno potrošen. Leta 1085 je dal Robert »il Guiscardo«, kakor so ga imenovali, zgraditi stolnico. Postavljena je vrh stopnišča, ki ga krasi čudovit kamnit portal. Notranjost cerkve je še danes pojem zase. Vanjo se vstopi skozi lep atrij, v katerem je velika banja in ki ga obkroža pokrit stebričast hodnik. Romanski portal je okrašen s figurami, ki so jih vlili v Konstantinoplu, po hodniku pa so razmeščeni rimski in srednjeveški sarkofagi. Na enem izmed oltarjev so postavljene relikvije evangelista sv. Mateja, ki so jih v Salerno prenesli daljnega leta 954. V preteklih stoletjih so stolnici dodajali značilnosti spremljajočih umetnostnih slogov, zato si prvotno podobo iz 11. stoletja lahko le predstavljamo.