Pomembno je predvsem omeniti, da je Firefox, tako kot vsi odprtokodni programi, delo v nenehnem razvoju, za njegovim uspehom pa nikdar ne stoji zgolj peščica ljudi, temveč množica domala brezimnih programerjev in navdušencev, ki so v veliki ali majhni meri prispevali svoj del mozaika. Toda tudi ta slika je varljiva. Pri tej množici ljudi ne gre zgolj za mozoljaste najstnike, ki do zgodnjih ur gledajo v programsko kodo, namesto da bi streljali navidezne hudobce v najnovejši prvoosebni igralski uspešnici. Gre za ekonomski, skorajda politični upor proti monopolu, ki mu do danes nobeno sodišče ni bilo zares kos. Firefox sta skozi razvojne oddelke, namenjene izključno razvoju tega brskalnika, podprla IBM in Sun Microsystems, Google je oglaševalsko podprl promocijo novega brskalnika, v svojih prostorih je gostil Mozillino konferenco, Firefox je bolj kot s čim drugim povezan z Googlovim iskanjem in podobno. Nič čudnega torej, če je Microsoft na hitro spremenil svojo politiko glede razvoja zastarelega brskalnika, ki naj bi ga v Longhornu menda zamenjalo spletno deskanje znotraj samega namizja. Ko bo seveda napočil čas. Ta pa je za mnoge uporabnike še nekaj podatkovnih kalvarij in ponovnih namestitev celotnega sistema stran. Tudi govorice, da Google pripravlja svoj brskalnik, ki naj bi zrasel na Firefoxovih temeljih, in še bolj futuristična ugibanja o Googlovem lastnem operacijskem sistemu Billu Gatesu in Steveu Balmerju najbrž niso olajšale spanca.