Orjaška gorila, ki jo je leta 1933 ustvaril mojster trika Willis O'Brien, Merian C. Cooper in Ernest B. Schoedsack pa sta jo uporabila v slovitem filmu King Kong, sodi med najznamenitejše pošasti v zgodovini kinematografije. Nič čudnega, da se je potem pojavila še v številnih drugih filmih, celovečernih in kratkih ter animiranih, v japonskem filmu King Kong proti Godzili pa se sreča celo z drugo slavno pošastjo velikega ekrana. A vse to niti ni tako pomembno, kajti le dva med posnetimi filmi sta obveljala za “prava Kinga Konga” – kajpada legendarni izvirnik in različica Johna Guillermina iz leta 1976. Tudi poslej bosta ostala samo dva, le da ob originalu nihče več ne bo omenjal Guillerminovega prispevka, temveč bo ta čast pripadla spektakularni novi verziji Petra Jacksona. Guillerminov film v tej konkurenci preprosto odpade, ne le zaradi pomanjkljivih filmskih kvalitet, ampak še zlasti zato, ker zanemarja ali kar opušča nekatere ključne motive (denimo motiv filma v filmu), zaradi česar niti ne deluje kot remake v pravem pomenu besede, hkrati pa tisto, kar ponuja v zameno, tudi ni preveč prepričljivo.