Živi kot svobodni umetnik in na moje večno vprašanje, kako svobodni umetniki v tem tržno usmerjenem času sploh preživijo, pravi: » Danes umetnik ne more biti boemski in iracionalen kakor včasih. Mora si organizirati življenje v okviru svojih zmožnosti. Živim od projekta do projekta, sodelujem z arhitekti in oblikovalci, pri tem se da zaslužiti nekaj denarja brez prevelikih kompromisov, saj jim ponudim tisto, kar obvladam.« Sodelovala je z vse bolj uspešnim, tako rekoč modnim tandemom Sadar-Vuga, v prostorih Gospodarske zbornice je stena z njenimi motivi. Pravi še, da ji ustreza timsko delo, sad njenega sodelovanja z oblikovalci je denimo motiv rakete, fanta in punce na maturitetnih spričevalih. Brez prevelike patetike lahko rečem, da iz nje izžareva volja do življenja, pa tudi sama pravi, da ne mara tožiti o težavah, raje naredi kaj, da zapolni praznino, v katero vsi včasih zapademo. Z veseljem pa bi zamenjala z ljudmi, ki imajo redno zaposlitev, brez zlobe pripomni, da se ji zdi izredno privlačno, če lahko prebereš časopis in si za ta čas še plačan! Čeprav na vprašanja, ali si išče kakšno stalno službo, odvrne, da je s tem tako, kot je govoril njen oče: »Tražim posao a boga molim, da ga ne nađem.«