Invalidi pa so opozorili na vrsto težav, ki bi jih kazalo urediti v okolju. Ljubica Jančar, ki je že dolgo na invalidskem vozičku in odvisna od pomoči drugih, bi rada še naprej živela doma, vendar so računi za nego na domu previsoki za njene dohodke in tako je, čeprav nerada, začela razmišljati o odhodu v dom. Cena nege na domu je sicer subvencionirana, pravijo na radovljiškem centru za socialno delo, vendar je storitev za uporabnike še vedno draga. Udeleženci okrogle mize so občini naložili, naj razmisli o možnosti pomoči tem ljudem, slišali pa smo tudi, da se obeta zakon, ki bi ljudem s tako težko invalidnostjo zagotovil pravico do osebne asistence. Zakon je nedavno tega omogočil novo pravico gluhim in naglušnim, in sicer do tolmača, je ob pomoči prevajalke znakovnega jezika povedal Zdenko Tomc iz gorenjskega društva gluhih in naglušnih Auris, ki je opozoril na potrebo po napisih, ki bi te vrste invalidov opozarjali na določene javne storitve, od avtobusne postaje do zdravnika. V življenju invalidov so tudi komunikacijske ovire, o katerih je govoril tudi Ivan Železnikar iz gorenjskega društva slepih in slabovidnih, od semaforjev, ki v Radovljici še vedno niso ozvočeni, do ovir, ki jih z nepravilnim parkiranjem v mestu slepim postavljajo drugi ljudje. Slednje moti tudi invalide na vozičkih, ki pa opozarjajo predvsem na arhitektonske ovire, zaradi katerih jim mnoge javne stavbe ostajajo nedostopne. Katarino Urh denimo moti, ker ne more voliti enako kot vsi drugi ljudje, govorila pa je tudi o možnosti, da bi posebne klančine imeli tudi rešilni avtomobili in taksiji kombiji, s katerimi bi se lahko tudi težko gibalno ovirani ljudje vozili v bližnje in bolj oddaljene kraje. V Radovljici so na več mestih že postavljene klančine, ki lajšajo dostop na vozičkih, kar je pohvalno, vendar očitno niso vse narejene po veljavnih merilih in standardih, saj nekateri invalidi trdijo, da jih ne morejo uporabljati. Za okroglo mizo so se zato dogovorili, da je treba preveriti, ali klančine ustrezajo in morebitne napake odpraviti. Posebno pohvalno pa so se izrazili o dostopnosti Linhartove dvorane, ki je po besedah Alenke Bole Vrabec po zaslugi načrtovalcev grajena invalidom prijazno. Zato jo ti radi obiskujejo, imajo pa tudi priložnost na njenem odru prikazati svojo ustvarjalnost. Ob druženju z ostalimi obiskovalci dvorane, zlasti z otroki, pa se uresničujejo načela vključevanja ljudi s posebnimi potrebami v ostalo družbo. Kako uspešni bodo pri načrtih letošnjega evropskega leta invalidov, da v občini Radovljica storijo kar največ za lepše življenje invalidov, pa bodo pregledali ob letu osorej. Županu in njegovim sodelavcem pa so udeleženci okrogle mize naložili, naj sestavi delovno skupino, ki bo zasnovala akcijski načrt za sistematične spremembe v prid invalidom, pa tudi vsem drugim, ki živijo v tej občini.