London – V Britanskem muzeju je to poletje na ogled marsikaj. Predvsem razstava o starorimskem Hadrijanu ( do 26. 10. ), o kateri je bilo na tem mestu že govora, del programa pa so namenili tudi veliko manj reprezentančni, a podobno »cesarski« temi, ki se lepo prekriva tudi z aktualnimi olimpijskimi dnevi. Namreč kitajskim bedžem, s katerih se trdoživo smehlja Mao Zedong in so zbrani v projektu Ikone revolucije . Kot so zapisali v muzeju, so na Kitajskem v desetletju kulturne revolucije (1966–76) izdelali kar okoli pet milijard priponk z realsocialistično imažerijo, večinoma prav z Maovim portretom, tako da je bil vodja države lahko slehernemu Kitajcu tako rekoč stalno pri srcu. Gre za bedže, na katerih so se z Maom in lokalnim vizionarstvom utegnili kdaj križati tudi motivi iz nadnacionalne, planetarne socialistične ikonografije (npr. srp in kladivo v družbi slivovega cveta, kitajskega simbola dolgega življenja), vsi pa so postali sestavni del javne imažerije kulturne revolucije in so kot zaželen dekorativen izraz lojalnosti prodrli celo v sivi »dress code« vsakdanjih uniform kitajskih državljanov. Pri tem je imel uporabnik na voljo nekaj izbire; denimo motiv Maa v vsakdanjem življenju, na kakem političnem dogodku, med modrim govorom ali pisanjem poezije … Maove bedže v njegovi domovini še danes vestno zbirajo, kitajskim zbiralcem pa konkurirajo tudi v Britanskem muzeju, v katerem so jih za stalno zbirko doslej zbrali okoli 350. Do tja so prišli z donacijami, in to v obdobju od »klasičnih« časov kulturne revolucije naprej. Na razstavi, ki bo na ogled še do 14. 9. , so jim dodali bankovce, plakate, kovance in druge predmete iz nabora objektov, primernih za ideološko vizualno sporočanje, ki se podajo naslovu Ikone revolucije. Zanimivo je, da so bili bankovci področje, ki si ga Mao ni prisvojil. Na juanih se je znašel posthumno, v 80-ih letih, a zato trajno. Zaseda jih še danes. Informacije: www.britishmuseum.org