Kateri deli živčevja oziroma možgan so odgovorni za uspešno učenje, za sprejemanje, obdelavo in skladiščenje informacij, za učenje novih reakcij in pomenov? Težko je odgovoriti, saj ostaja kljub dolgoletnim raziskavam še marsikaj odprtega. že od vsega začetka obstajata dva pogleda: en trdi, da so psihične funkcije v možganih strogo lokalizirane, drugi pa, da so na široko razporejene ali distribuirane. Raziskovalci so se najprej opirali na proučevanje posledic možganskih poškodb, obolenj in operacij, v novejšem času pa upoštevajo tudi rezultate merjenj električnih možganskih potencialov in razne variante računalniške tomografije. Ta daje tridimenzionalno podobo živih možgan in predelov, ki so aktivirani ob določenih dražljajih in aktivnostih, kot je branje ali poslušanje glasbe. Poškodba določenih delov možgan (t. i. Brokovega govornega centra) vodi na primer do afazije – nezmožnosti govornega izražanja; poškodba Wernickovega centra pa vpliva na sposobnost razumevanja govorjene besede; poškodba vidnega centra v zatilnem delu velikih možgan povzroča slepoto, in podobno. Tomografski posnetki kažejo, da so aktivirani različni deli možgan, če na primer poslušamo določene besede, jih beremo ali tipamo napisane z Braillovo pisavo. Tudi razna senzorna področja v možganih, odgovorna za sprejemanje čutnih dražljajev, in motorna, ki so odgovorna za uravnavanje gibalnih reakcij, lahko dokaj jasno lokaliziramo.