Da so sadeži užitni in dobro denejo želodcu in črevesju, so vedeli že stari Grki. Z njimi so lečili diarejo in si pomagali, ko jih je sililo na bruhanje, prav tako so jih posušili ali jih vložil v sladek grozdni sirup za zimo, ko ni bilo svežega sadja. Tudi naši predniki so jih sušili, tako zase kot za živino, pripravljali z njimi kompote in marmelade ter iz njih stiskali sok. Ta je lahko dal aromatično sadno vino, dodajali so ga tudi jabolčnemu moštu, da je bil bolj obstojen in bister. Snovi v plodovih namreč uničujejo bakterije v moštu. S plodovi so sladili žganja, tega se je kuhalo tudi iz ostankov. Angleški pisatelj in ljubitelj hortikulture John Evelyn je v 17. stoletju zapisal, da se nobena pijača ne more primerjati s pivom, zvarjenim iz plodov.