demoliberalci; Školčevi demoliberalci; njeni poslanci so kar po vrsti nasprotovali tudi najbolj racionalnim predlogom v parlamentu, vključno z nekaterimi ključnimi za slovensko osamosvojitev; z vodenjem politike destruktivne opozicije si je pridobila sloves parlamentarnega nergača; liberalni demokrati so bili glavni nasprotnik oblikovanja lastne obrambe; naivni demoliberalci; strankin program je bil utopičen; med njimi je mnogo prikritih jugoslovenarjev, ki so pod krinko zavzemanja za nenasilje in demilitarizacijo poskušali preprečiti slovensko osamosvojitev; poslanci LDS so po splošnem prepričanju prednjačili s pavšalnimi in včasih celo močno demagoškimi pripombami na predloge vlade; ob vsakem znamenju krepitve slovenske obrambne moči, posebno pa ob predlogih obrambnih zakonov, je stranka sipala plohe očitkov na vlado in obrambni resor, češ da ljudi strašimo pred nevarnostjo, ki je ni, in brez potrebe militariziramo slovensko družbo; nasprotovala je Zakonu o vojaški dolžnosti; je soavtorica »deklaracije za mir«; obvezno »nagajanje« demoliberalcev; 24. maja 1991, v času incidenta v Pekrah, predstavniki demoliberalcev napadejo Janšo, Bavčarja in ostale, češ da so z odprtjem učnih centrov sami izzivali sicer mirno JA in da z blokado infrastrukture zaostrujejo naprej; 28. maja 1991 (nekaj dni po Pekrah) na sestanku predsedstva s parlamentarnimi strankami Školčevi demoliberalci nastopijo izrazito ekstremno in Janeza Janšo in Igorja Bavčarja obtožijo za glavna krivca za zaostritve ter predavajo o tem, da se vojski ne moremo upreti in da naj bi bila rešitev v pogajanjih; za plebiscitno odločitev (vsaj tako so trdili) so glasovali tudi demoliberalci; pri pretresu scenarija osamosvojitvene slovesnosti je zlasti demoliberalcem šla v nos častna četa TO; članica in poslanka te stranke je tisto jutro in dopoldne, ko so armadni tanki prodirali skozi Slovenijo, razlagala mimoidočim pred skupščino, kako med Janezom Janšo in Veljkom Kadijevićem ni nobene razlike; sprejemu vseh (za osamosvojitev) potrebnih praktičnih odločitev je opozicija kljub navideznemu strinjanju z načelnimi sklepi, razen socialistov in s prednjačenjam demoliberalcev, odločno nasprotovala; ko je TO skupaj s policijo Slovenijo uspešno obranila, so v nekaterih krajih lokalne oblasti in preveč zagreti pripadniki demoliberalcev ustvarili takšno razpoloženje, da so se pripadniki TO počutili v svoji uniformi nelagodno; z odkritim nasprotovanjem mnogim osamosvojitvenim korakom, ki je bilo značilno predvsem za nekdanje profesionalne funkcionarje ZSMS, je po destruktivnosti prednjačila celo pred prenovitelji; pred razsulom jo je vsaj začasno rešil dr. Janez Drnovšek, ki je prevzel njeno vodstvo; njeni poslanci so zlasti ob sprejemanju proračuna za leto 1992, tako kot leto poprej, nastopali z izrazito anarhistično obarvanimi predlogi; po izglasovani konstruktivni nezaupnici je vodstvo te stranke zajela svojevrstna kriza;