Včasih se zdi, da lahko kat čutiš v zraku, tako kot vonjaš jutranjo kavo. Čutiš lahko vsa psihična stanja, skozi katera potujejo uživalci ob žvečenju kata. Pol ure po začetku se jih polastijo evforija, veselje ter občutek sreče, optimizma in neznanske energije. Po dveh urah se nekoliko umirijo, saj se takrat začne faza razmišljanja, velikih in izvirnih idej ter diplomatskih pogovorov. Prav med to fazo potekajo vsa uradna in neuradna srečanja, celo na državni ravni. »Sestanki v pisarni se nam zdijo dolgočasni. Najraje se dogovorimo za sestanek v mafraju ob katu, saj takrat najdemo najboljše rešitve in sklenemo veliko več kot za mizo. Nič več se ne zdi nemogoče,« pravi gospod Jamal Majam, predstavnik za stike z javnostmi pri Organizaciji za ohranjanje zgodovinskih mest Jemna (GOPHCY). Za kat je namreč znano, da spodbuja komunikativnost, vztrajnost in razumevanje. Za 'ustvarjalno fazo' pride faza melanholije, depresije in občutka osamljenosti, traja pa celo do šest ur. Prav zaradi tega si uporabniki prizadevajo za čim bolj družabno življenje, saj so tako tudi v tej, neprijetni fazi na voljo sogovorniki, ki nekoliko preženejo črne misli. Čeprav je zadnja faza zelo umirjena in se po navadi konča s spremljanjem arabskih limonad na televiziji, pa možgani še vedno delajo s polno paro. Dejavnost možganov je le nekoliko manjša kot v prejšnji fazi, zaradi česar se pogosto pojavijo nespečnost, nervoza ter občutek nesposobnosti in žalosti. Zanimivo je, da uporabniki kata zadnje faze v pogovoru večinoma ne omenjajo in ne priznajo, da kat po dolgih letih uživanja povzroči psihološko odvisnost, čeprav le-to dokazujejo tudi nekatere raziskave. Če ne prej, začnejo moški kat žvečiti takoj po poroki, čeprav predvsem v zadnjem času kat prodira tudi med desetletnike in vse bolj med mlade ženske. Žvečenje je bilo do pred kratkim še izključno domena moških, nekatere ženske so si ga privoščile le ob petkih. Danes pa po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije že kar 77 % žensk v Jemnu žveči kat redno ali občasno na ekskluzivnih zabavah, imenovanih tafrita. V študiji Ženske kot uživalke kata gospod Muhammad Saim, profesor psihologije na Univerzi v Sani, pravi: »Zaradi psiholoških in socialnih vzrokov (stroga pravila islama in posledice teh pravil) se mlada dekleta želijo dokazati z ustvarjanjem svojega sveta, podobno, kot to počnejo moški. Težijo k enakopravnosti z moškimi, hkrati pa se želijo na svoj način ubraniti žalosti in pritiskov doma.« Nad tem dejstvom se zgražajo tako moški kot tudi družba, ki tako vedenje strogo obsoja. To je tudi pogosta in polemična tema v dnevnem časopisju in drugih javnih občilih, saj se količina použitega kata povečuje iz leta v leto in to dejstvo skrbi ekonomiste, sociologe in psihologe.