psihologija, po definiciji *Jamesa, enega od velikih imen te vede, »veda o duševnem življenju«. Psihologija se ukvarja tako z normalnim kot z nenormalnim delovanjem uma, medtem ko se *psihiatrija ukvarja le z drugim. Znanstvena psihologija se je začela v 19. stoletju s proučevanjem čutnega *zaznavanja. Te in druge velike psihološke probleme so že prej definirali filozofi, kot sta *Locke in *Hume, ki sta teoretizirala o *čustvih, *motivaciji, čutih, *spominu in razumevanju. Prva predavanja iz psihologije sta v sedemdesetih letih 19. stoletja pripravila *Wundt v Leipzigu in James na Harvardu. Ključna dogodka v napredku psihologije sta bila razvoj eksperimentalnih metod in statističnih testov; najpomembnejša odkritja pa so nastala med bolj neformalnim delom, kot so bile na primer konverzacijske raziskave razmišljanja otrok, ki jih je opravil *Piaget. V Avstriji je *Freud razvil *psihoanalizo med zdravljenjem *nevroz, njegova teorija pa se je razvila v splošno teorijo *osebnosti, motivacije, otroškega razvoja in *duševne bolezni. Ključno vprašanje *behavioralne genetike je relativni vpliv dednosti in izkustva, posebno zelo zgodnjega izkustva. *Galton je uvedel sodobne metode za proučevanje teh vprašanj, ki so še danes pomembne pri raziskavah razlik med *spoloma ter *inteligence in osebnosti. Psihologija je v sredini 20. stoletja napredovala predvsem na področju teorij učenja, zlasti z *behaviorizmom, ki je povezan z *Watsonom in *Skinnerjem. Te teorije so izpeljale splošne zakonitosti učenja na podlagi poskusov z živalmi, v katerih so proučevali nadzor vedenja s *pogojevanjem. Ugotovitve, ki so izšle iz tega dela, so se začele uporabljati v *klinični psihologiji in pri zdravljenju duševnih bolezni. Behaviourizem petdesetih let pa je imel pretirano poenostavljeno konceptualno osnovo in žrtvovanje realizma v prid eksprimentalne eksaktnosti se je izkazalo za neustrezno. To je bil eden od razlogov za razvoj *humanistične psihologije. Probleme je pomagal preseči tudi tehnološki napredek: danes je že mogoče na različne načine spremljati dejavnost možganov, naše poznavanje genetike se je izredno povečalo, pri statističnih analizah pa nam pomagajo računalniki. Računalniki so postali tudi referenčna točka za *kognitivno psihologijo, ki je po drugi svetovni vojni postala vodilno področje raziskovanja. Razvila se je iz raziskovanja spomina in reševanja problemov ter iz analogije z računalniki (glej *umetna inteligenca). Ukvarja se prav s tistimi vprašanji, za katera se je behaviorizem izkazal kot neustrezen: z *jezikovnim razvojem ter z naravo in razvojem človeške misli in znanja. Kognitivna psihologija ima v nemški *gestalt psihologiji skupnega prednika s sodobno *socialno psihologijo, drugo pomembno panogo, ki se je razvila po drugi svetovni vojni. Socialna psihologija se ukvarja s temami, kot so *predsodki, *razmerja in nerazumevanje sebe in drugih. Nanjo je vplivala *etologija. Psihologija je praktično uporabna v industriji, *oglaševanju, *izobraževanju, vzgoji otrok, kot *klinična psihologija pa tudi pri diagnostiki in zdravljenju duševnih bolezni.