Prav mogoče je, da bi bil novopečeni zvezdnik Milana Alexandre Pato v središču pozornosti tudi, če omenjeni velikani ne bi odpovedali svojega nastopa, kajti čudežni deček je predvsem v svoji domovini sprožil evforijo velikanskih razsežnosti. Tudi zato, ker je usoda hotela, da je Patu poškodba preprečila reprezentančni debi pred slabima dvema mesecema in da bo za karioke prvič zaigral prav na tekmi, s katero bodo zaznamovali petdesetletnico nepozabnega finala svetovnega prvenstva. Da, tistega svetovnega prvenstva, na katerem je svoj pohod proti statusu najboljšega nogometaša vseh časov začel takrat še ne18-letni Pele. Kralj, kot ga že dolga desetletja kličejo nogometni navdušenci po vsem svetu, je na zboru najboljših svetovnih reprezentanc leta 1958 na Švedskem zabil šest golov, od tega dva v finalu proti gostiteljem. Seveda je Pato od česa podobnega za zdaj oddaljen svetlobna leta, a v Braziliji so prepričani, da je debi na tekmi proti Švedom najboljši možni začetek za nekoga, ki mu prerokujejo sledenje Pelejevim stopinjam. Zato je prihod napadalca Milana v London v živo prenašalo nekaj brazilskih televizijskih postaj, njegovo namestitev v hotelu brazilske reprezentance je pospremil neposredni prenos desetih brazilskih radiev, težko pričakovani krstni nastop pa je v Braziliji športna tema številka ena. In kaj na vse skupaj poreče 18-letnik, ki je nastope za enega od največjih evropskih klubov začel s sedmimi prvenstvenimi goli, v svoji karieri pa je zadel na prav vseh dozdajšnjih debijih? Kdor ga je v tem kratkem času že spoznal, ve, da po skromnosti močno spominja na svojega klubskega soigralca Kakaja: »Želim si debitirati na čim lepši način, a primerjave s Pelejem... Lepo vas prosim! On je poosebljena zgodovina nogometa, jaz pa mladenič na samem začetku kariere. Lahko na primerjave prosim pozabimo?« Sliši se zelo razumno, a v svoji razumnosti Pato gotovo zelo dobro ve, da njegova prošnja ne bo uslišana.