Slogan "Prišel je tiho in postal legenda" za Marlona ne velja - legenda je bil, še preden je prišel. Leta 1946, ko je delal šele prve gledališke korake (newyorški odri so ga prvič videli leta 1944 - v vlogi Jezusa Kristusa), je njegov agent okrog pošiljal tale bio: "Marlon se je rodil v Bangkoku (Siam). Bil je sin etimologa, ki je delal za muzej Field v Chicagu. Zgodnja leta je preživel v Kalkuti, Indokini, mongolski puščavi in na Cejlonu. Šolal se je v Švici." Nič od tega ni bilo res. Rodil se je leta 1924 v Omahi (Nebraska), popolni vukojebini - oče, trgovec z insekticidi, je bil agresivni macho in ženskar, mati, zapita umetnica, pa je v lokalnem teatru lansirala Henryja Fondo. Rahlo debelušni Marlon ni bil šolski zvezdnik, pa četudi je igral bobne in hitro tekel - z debelimi očali in zobno protezo je lahko ujel le škilaste bejbe. Ko so ga vrgli z vojaške akademije, je oznanil, da bo postal duhovnik, toda leta 1943 je vendarle krenil v New York, kjer je njegova učiteljica postala Stella Adler, učenka ruskega gledališkega režiserja in teoretika Konstantina Stanislavskega, ki je poudarjal, da mora igranje prihajati iz igralčevih "notranjih izkušenj", ter spodbujal improviziranje, "emocionalni spomin" in "metodo fizičnih akcij" - in ta Metoda, v kateri sta odmevala Freud in Marx, je postala Marlonov credo. Lik je našel v sebi.