Po obdelavi od avta ostane samo še lupina. Skupaj s sinom ga namreč razgradita na »prafaktorje«. »Ven vzameva motor, menjalnik, obe premi, sedeže, armaturo, luči, gume … Pena in plastika gresta na deponijo, pnevmatike prevzamejo spet drugi. Za aluminij, baker, železo in podobne surovine pa dobimo tudi plačilo,« pojasnjuje Trobec in nam na vprašanje, ali se od tega posla lahko živi, odgovori, da se vedno bolje živi od njegove dejavnosti. »V reciklaži je prihodnost,« pravi Trobec, ki želi zgraditi sistem, kot ga je videl v deželah s tradicijo ravnanja z odpadki: »Zavest ljudi se izboljšuje, pred leti so šli vsi avtomobili v najbližjo grapo. Veliko voznikov sedaj avto pripelje k meni, četudi je le polovica avtomobilov voznih.« Trobec z vsakim sklene kupoprodajno pogodbo.