Je že tako, da človeku nikoli ni vse po volji. Če neprestano sije sonce in vročina pribija v čelo, si želimo dežja in ohladitve. Ko nas nebo usliši in nas zagrnejo temni oblaki in ko nas dež zaliva in pere kot za stavo, si spet želimo sonca in lepih dni. Če nam nekdo vsak dan pod nos tišči meso, si želimo polente ali fižola. V primeru, da je nekdo vsak konec tedna nažgan, si morda želi, da v prihodnjem ne bi bil. In tako naprej. Primerov za in proti je nešteto. Enak šmoren je z zelenjavo ali sadjem.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
človeku človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
volji volja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Če če podredni veznik
neprestano neprestano splošni prislov; nedoločena stopnja
sije sijati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sonce sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
vročina vročina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pribija pribijati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
čelo čelo samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
dežja dež samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ohladitve ohladitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Ko ko podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
nebo nebo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
usliši uslišati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
zagrnejo zagrniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
temni temen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
oblaki oblak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
ko ko podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
dež dež samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zaliva zaliv samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
pere prati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
za za predlog; tožilnik
stavo stava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
sonca sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
lepih lep splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
dni dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Če če podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
nekdo nekdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
dan dan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pod pod predlog; tožilnik
nos nos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tišči tiščati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
meso meso samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
polente polenta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
fižola fižol samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
V v predlog; mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nekdo nekdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
konec konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tedna teden samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
nažgan nažgan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
morda morda členek
želi želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
v v predlog; mestnik
prihodnjem prihodnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
In in priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
Primerov primer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
in in priredni veznik
proti proti splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nešteto nešteto splošni prislov; nedoločena stopnja
Enak enak nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
šmoren šmoren samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
z z predlog; orodnik
zelenjavo zelenjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
ali ali priredni veznik
sadjem sadje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Hopla
avtor: neznani novinar